| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Koronavirusna kriza, rusko-ukrajinski konflikt in cene energentov
Klemen Žižmond, 2022, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo predstavlja učinke koronavirusne krize in rusko-ukrajinskega konflikta na splošne makroekonomske dejavnike s podrobnejšo analizo vpliva obeh kriz na energetske trge (segment nafte, zemeljskega plina in premoga) in pripadajoča cenovna gibanja. Posebej je poudarjen pomen vojaškega konflikta v Ukrajini na evropska gospodarstva in evropske energetske trge. Oba dogodka sta na energetskih trgih izzvala pomembne pretrese; povzročila sta izrazite cenovne šoke, spremenila obstoječe vzorce trgovanja in pokazala (predvsem rusko-ukrajinski konflikt), kako pomembna je energetska varnost in energetska neodvisnost nasploh. Primerjalna analiza maloprodajnih cen zemeljskega plina in električne energije v EU je pokazala velike podražitve po začetku ruske vojaške invazije.
Ključne besede: koronavirusna kriza, rusko-ukrajinski konflikt, cene energentov, ekonomske sankcije, energetska izpostavljenost Evrope.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 763; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Vladni izdatki in gospodarska rast v državah evroobmočja in odziv na koronavirusno krizo
Helena Cenc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Ključne besede: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 1042; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici