| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv pandemije covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju
Neža Žugelj Gašperšič, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjem letu in pol je življenje spremenila prisotnost koronavirusne bolezni Covid-19. Podjetja so morala v kratkem časovnem obdobju prilagoditi poslovne procese in reorganizirati delo zaposlenih. V diplomskem delu je raziskan vpliv pandemije koronavirusne bolezni Covid-19 na zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju. V diplomskem delu se ugotavlja, ali so spremembe, ki so jih uporabila podjetja, vplivale na zadovoljstvo zaposlenih. V času pandemije je skrb za zadovoljstvo zaposlenih še bolj otežena kot sicer, saj se tudi podjetja spopadajo z nepredvidljivostjo prihodnosti in nestabilnostjo razmer. Raziskava je izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v zasebnem sektorju. Rezultati kažejo, da človeški stik na delovnem mestu vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Možno je opaziti tudi, da so se organizacijske klime v podjetjih spremenile, vendar so zaposleni v večini z delom zadovoljni in za delo motivirani. Raziskava kaže, da nepredvidljivost razmer na zaposlene vpliva negativno in viša raven stresa. Hkrati so zaposleni z ukrepi podjetij za spopadanje s krizo zadovoljni. Možno je bilo opaziti še, da podjetja v večini zaposlenim niso nudila podpore in da niso skrbela za njihovo zadovoljstvo. V veliki meri so zaposleni v zasebnem sektorju kljub pandemiji koronavirusne bolezni Covid-19 z zaposlitvijo zadovoljni, vendar nepredvidljivost prihodnosti, nestabilnost zaposlitve in pomanjkanje človeškega stika na delovnem mestu negativno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih v zasebnem sektorju, pandemija koronavirusne bolezni COVID-19, dejavniki zadovoljstva, koronavirus
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (892,09 KB)

2.
Vpliv epidemije Covid-19 na poslovanje in spletno nakupovanje v Zgornje Savinjski dolini
Urška Goltnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje je način poslovanja, ki je v tem času trend. S sodobno informacijsko tehnologijo poteka poslovanje v večini podjetij. E- poslovanje zajema vse od nakupovanja prek spleta, prodajo proizvodov in storitev do komunikacije. Največ se pojavlja med podjetji ter podjetji in potrošniki Spletna trgovina je trenutno eden največjih prodajnih kanalov. V času epidemije so se mnogi trgovci poslužili spletne trgovine. Mnogim podjetjem strežniki »pregorevajo«, podaljšujejo se dostavni roki, zmanjkujejo zaloge, saj niso bili pripravljeni na takšno zanimanje. Ampak še vedno je potrebno biti pazljiv, saj so pogosto na vidiku spletne trgovine, ki so lažne, le da bi pridobili osebne podatke naivnih kupcev. Aktualna nalezljiva bolezen, zaradi katere je bila v Sloveniji 13. marca 2020 razglašena epidemija, se imenuje Covid-19. Pri večini obolelih se kaže s povišano temperaturo, kašljem in občutkom pomanjkanja zraka. Čas epidemije je svetu prinesel mnoge gospodarske in druge negativne posledice. Vsak posamezni je dolžan poskrbeti, da s svojim ravnanjem, ne ogroža zdravja drugih, zato je potrebno upoštevanje posebnih ukrepov, katere predlaga vlada RS. Na podlagi izdanih anket in pozneje analiziranih, smo ugotovili, kakšno je dejansko stanje v času epidemije in po petih mesecih v podjetju Otroški kotiček ter pri posameznikih.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, spletno nakupovanje, Covid-19, koronavirus, epidemija
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1005,23 KB)

3.
Pomen digitalizacije v času epidemij na primeru koronavirusa (covid-19)
Petra Gračnar, 2021, magistrsko delo

Opis: Visoke tehnologije, avtomatizacija in digitalizacija so postali del našega vsakdana, od katerega smo vedno bolj odvisni. Težko si je predstavljati kateri koli potrošniški segment brez možnosti nakupa blaga ali storitev na daljavo. Digitalizacija posameznega podjetja pomeni uporabo digitalnih tehnologij za spremembo poslovnega modela in zagotavljanje novih prihodkov in priložnosti za ustvarjanje vrednosti; gre torej za proces prehoda podjetja na digitalno poslovanje. V magistrskem delu se osredotočamo na pomen digitalizacije v času epidemij in sicer v času koronavirusa. Digitalna tehnologija je bistveni element prizadevanja za spopadanje z virusom in podpiranje nove resničnosti in novih načinov dela v teh izrednih časih. Digitalna povezljivost v času virusa ne pomeni več le tradicionalne komunikacije in iskanja informacij; postalo je rešilno sredstvo za uporabo podatkov, uživanje vsebine in vključevanje v digitalne aplikacije posameznikov, vlad in podjetij, da se zagotovi kontinuiteta gospodarskih in družbenih dejavnosti glede na socialno distanciranje in popolno zaklepanje v večini držav sveta. Cilji magistrskega dela so se nanašali na posledice, ki jih je povzročil pojav koronavirusa. Z opravljeno analizo smo ugotovili, da je digitalizacija poslovanja v slovenskih podjetjih v porastu, ter da so se podjetja na epidemijo pravočasno pripravila. Kriza COVID-19 je tako rekoč prisilila podjetja, stranke, zaposlene in oskrbovalne verige v digitalne kanale in nove načine dela.
Ključne besede: digitalizacija, epidemija, koronavirus, pomen digitalizacije, delo od doma.
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

4.
Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19
Elmir Uzeinović, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19. Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno. Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo.
Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (590,29 KB)

5.
Zdravstvena obravnava nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v času COVID-19 epidemije
Anja Golob, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu. Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno. Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 . Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 345; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Primerjalna analiza zakonske ureditve kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter vpliv covida-19 na kritično infrastrukturo
Saša Ambrožič, 2020, diplomsko delo

Opis: Dandanes svetu in ljudem grozi vse več nevarnosti, kot so teroristični napadi , širjenje novih smrtonosnih virusov, vpadi migrantov, gospodarske krize in podobno. V Sloveniji in na Hrvaškem je pojem kritične infrastrukture relativno nov, saj sta državi zakonsko ureditev v sodelovanju z Evropsko unijo opredelili pred komaj nekaj leti. Zato smo z diplomsko nalogo želeli prikazati, kaj je državna ključna infrastruktura, kako jo države določajo ter kakšne so možnosti in posledice ogrožanja kritične infrastrukture. Diplomska naloga obravnava zakonsko ureditev kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji in jo primerja z ureditvijo v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju Hrvaška). Podrobneje opredeljuje zaščito kritične infrastrukture in vse skupaj obogati s študijo aktualnega primera epidemije novega virusa SARS-CoV-2. S primerjalno analizo virov smo ugotovili, da sta si zakona v osnovi podobna, vendar pa imata nekatere člene različno opredeljene. Ugotovili smo, da ima Hrvaška zaščito kritične infrastrukture v zakonu natančneje opredeljeno, Slovenija pa ima več dodatnih dokumentov in uredb, ki vse to urejajo. S študijo do zdaj dostopnih virov podatkov o širjenju bolezni covid-19 smo delno potrdili domnevo o dovolj hitrem sprejetju ukrepov za zajezitev širjenja virusa v Republiki Sloveniji. Zanimalo nas je predvsem, kakšne ukrepe sta sprejeli Slovenija in Hrvaška, kdaj sta jih sprejeli in kakšen vpliv imajo ti ukrepi na zajezitev širjenja epidemije.
Ključne besede: diplomske naloge, kritična infrastruktura, zaščita kritične infrastrukture, epidemija, koronavirus
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (892,12 KB)

7.
Delo slovenske policije v času epidemije koronavirusa SARS-Cov-2
Dejan Pavlović, 2020, magistrsko delo

Opis: Varnost je zelo pomembna dobrina, ki jo moramo varovati. Poznamo različne institucije, ki varujejo našo varnost, kot so policija, vojska in zasebno-varnostne službe. Do sedaj smo bili vajeni, da našo varnost ogrožajo storilci kaznivih dejanj, naravne nesreče in druge grožnje, ki so nam znane. Problem pa nastopi, ko se pojavi nova oblika grožnje, ki nam je bila do sedaj neznana. To se je zgodilo pozimi 2019 na Kitajskem v mestu Vuhan. Pojavil se je novi koronavirus z imenom SARS-CoV-2. Virus se zelo hitro širi kapljično ali z dotikom površin, na katerih se SARS-CoV-2 nahaja. Povzroči bolezen z imenom COVID-19. Simptomi te bolezni so zelo podobni gripi. Ti simptomi so visoka temperatura, kašelj, kihanje in v težjih oblikah tudi težje dihanje. Najbolj ogrožena je starejša populacija ljudi, ki imajo kronična obolenja. Novi koronavirus je našo varnost ogrozil v takšni meri, da je Vlada Republike Slovenije razglasila epidemijo. V magistrskem delu smo skušali opisati delo slovenske policije v času epidemije SARS-CoV-2. To smo storili tako, da smo izvedli anketo na Postaji letališke policije Brnik, Policijski postaji Kranjska Gora in na policijskih postajah za izravnalne ukrepe Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica in Murska Sobota. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da je bil za policiste v času epidemije največji izziv, da ostanejo zdravi in da okužbe ne prenesejo naprej na nekoga drugega. Kljub upoštevanju varnostnih ukrepov pri opravljanju svojega dela so se policisti počutili bolj ogroženo kot sicer. V sklopu magistrskega dela smo izvedli tudi anketo, prek katere smo preverjali zadovoljstvo Slovencev in Slovenk v času epidemije SARS-CoV-2. Ugotovitve ankete so pokazale, da je večina Slovencev in Slovenk zadovoljnih in da podpirajo policijo pri opravljanju svojega dela. Policisti so kljub novi in neznani grožnji opravljali svoje delo v času epidemije SARS-CoV-2 uspešno in učinkovito.
Ključne besede: magistrska dela, policijsko delo, epidemija, koronavirus, SARS-CoV-2
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 491; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Vpliv pandemije sars-cov-2 na spremembo poslovnega okolja podjetij
Špela Zemljič, 2020, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhanu, mestu na Kitajskem, razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne posledice, tako na posameznikih, med katerimi se je pojavil strah in smrtne žrtve, kot tudi na podjetjih v Sloveniji in po svetu. Zadan je bil velik udarec določenim dejavnostim, kot so turizem, gostinstvo, ne prehrambna trgovina, avtomobilska industrija in podobno. Pandemija koronavirusa pa za seboj ni prinesla le negativnih posledic, temveč je v nekaterih podjetjih pozitivno vplivala na poslovanje. Podjetja, ki so v času pandemije doživela pozitivne posledice, sodijo v dejavnosti prehrambne trgovine, zraven le teh pa se je porast prihodkov pokazal tudi v trgovinah s spletno prodajo, podjetjih za raznos paketov, v podjetjih, usmerjenih v farmacijo, ter drugih. Nekatera podjetja so v času pandemije na trgu zaznala priložnost za preusmeritev dejavnosti. Mnoga izmed njih so pričela s šivanjem mask. Vsekakor lahko poročamo o velikih spremembah v poslovnem okolju podjetij. Poslovno okolje je prostor, ki vključuje notranje in zunanje dejavnike. V delu diplomskega projekta smo se osredotočali predvsem na zunanje okolje, ki se je zaradi pandemije hitro spreminjalo in managerjem podjetij prekrižalo številne načrte v poslovanju. Iz vlad so prihajali novi zakoni in priporočila, ki so prizadeli podjetja in povzročili preudarnejše razmišljanje ljudi. Zaradi tega je prišlo do manjše potrošnje pri ne nujnih rečeh. Za lažje razumevanje vpliva poslovnega okolja na podjetja smo se v samem delu osredotočili na podjetja v dejavnostih turizma, gostinstva in prehrambne trgovine, kjer smo ob preučevanju dejavnikov PEST analize zaznali številne spremembe na področju političnih, ekonomskih, socio-kulturnih in tehnoloških dejavnikov. Večina teh dejavnikov je na podjetje vplivala negativno in mnogim podjetjem, predvsem podjetjem v ogroženih dejavnostih kot sta turizem in gostinstvo, prekrižala načrte za nadaljnje poslovanje.
Ključne besede: pandemija, koronavirus SARS-CoV-2, poslovno okolje podjetja, PEST analiza, dejavnost turizma, gostinstva in prehrambne trgovine.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 776; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino
Tara Gantar, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Ključne besede: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 581; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (718,92 KB)

10.
Vpliv davčne zakonodaje na izplačila dividend v Republiki Sloveniji, Nemčiji, Švici in Danski
Januz Pepaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj diplomskega projekta, sestavljenega iz štirih delov, je spoznati, kako se opredeljujejo dividende in seznanitev z vrstami dividend. V drugem poglavju podrobno opišemo prednosti in slabosti dividend ter posledice koronavirusa pri izplačevanju dividend. V zadnjem delu drugega poglavja se posvečamo dividendni politiki največjih slovenskih podjetij ter dividendam, ki so jih svojim delničarjem nakazovala v zadnjih letih. V tretjem poglavju predstavimo različne sisteme obdavčevanja dividend, ki jih države uporabljajo. V tretjem poglavju navajamo vrste sistemov, ki so v rabi v državah EU, v četrtem delu pa obravnavamo obdavčitve dividend v Sloveniji in jih primerjamo še s tremi državami OECD. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo sporazume, ki jih ima Slovenija sklenjene z izbrano trojico držav z vidika izogibanja dvojnega obdavčevanja na ravni davkov od dohodka in premoženja.
Ključne besede: dividenda, vlagatelji, mednarodni sporazumi, dvojno obdavčevanje, koronavirus
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (638,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici