| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Spoznajmo COVID-19 skozi lutke : diplomsko delo
Patricija Zobec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Lutka je veliko več kot le predmet ali igrača, ki pritegne otroke in tudi odrasle. Ne-le da se otroci z njo igrajo ali zaigrajo v predstavi, lahko se tudi preprosto pogovarjajo, se od nje naučijo novih stvari ali si jo celo sami izdelajo. Z lutkami lažje otrokom približamo probleme, s katerimi se srečuje današnja družba, in jih predstavimo na njim razumljiv način. Z lutko se lažje poistovetijo, se ji zaupajo in se ob njej prej sprostijo. Zato je odličen posrednik v komunikaciji in uporabna pri različnih dejavnostih. Njeno vsestranskost smo izkoristili za izvedbo projekta v Vrtcu Hoče, s katerim smo predšolskim otrokom približali dejstva o koronavirusu SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Otroci so spoznali značilnosti virusa, bolezni COVID-19 in ukrepe za preprečevanje širjenja novega virusa. Hkrati so se seznanili, se igrali in izdelovali lutke ter pripravili lutkovno predstavo. V njej so zaigrali s svojimi lutkami na zgodbo o pandemiji novega koronavirusa. S projektom so otroci pridobili nova znanja in se navdušili nad lutkovnimi dejavnostmi.
Keywords: Lutkovno-gledališka vzgoja, lutke, otrok, koronavirus.
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 28; Downloads: 7
.pdf Full text (2,46 MB)

2.
Doživljanje pandemije koronavirusa in šolanja na domu pri otrocih s posebnimi potrebami
Ana Lapornik Rešek, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija novega koronavirusa je bila ena izmed velikih sprememb v našem življenju, še posebej v življenju otrok. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so otroci s posebnimi potrebami doživljali pandemijo koronavirusa in kako so se počutili v času šolanja na domu ter če se pri tem pojavljajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost in skupino posebnih potreb. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili med otroke s posebnimi potrebami, stare od 9 do 15 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri otrocih v času šolanja na domu pojavljala tako negativna kot pozitivna čustva. Spodbudno je to, da otroci v tem času niso doživljali strahu in so dobili dovolj informacij o tem, kaj se dogaja in zakaj smo doma. Ena izmed pozitivnih ugotovitev naše raziskave je, da so otroci v veliki meri upoštevali ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. V povprečju je otrokom ljubši pouk v šoli kot šolanje na domu, saj so v največji meri pogrešali sošolce, kljub temu pa se v času šolanja na domu skoraj polovica vseh vprašanih ni nikoli počutila osamljeno. Nadalje smo ugotovili, da tako glede na spol, starost kot tudi skupino posebnih potreb obstajajo statistično pomembne razlike v določenih elementih doživljanja pandemije in šolanja na domu.
Keywords: pandemija, koronavirus, otroci s posebnimi potrebami, šolanje na domu
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 126; Downloads: 34
.pdf Full text (1,89 MB)

3.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic
Nataša Resnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: COVID-19 se je hitro razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo, ki je prinesla mnoge ukrepe varovanja javnega zdravja in spremenila življenje tudi nosečnicam. Vsled tega je namen zaključnega dela raziskati vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje nosečnic. Zaključno delo temelji na raziskovalni metodi dela analize in sinteze podatkov. Izveden je bil »scooping« pregled (pregled obsega) znanstvene literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl, MEDLINE, SAGE Journals in Web of Science glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja virov smo prikazali s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenjevali in jih uvrstili v nivo s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultate smo pridobili na osnovi vsebinske analize in sinteze zbranih podatkov. V analizo in pregled smo vključili 34 člankov. Ugotovili smo, da so negotovosti in spremembe v zdravstveni praksi v času pandemije ustvarile dodatno zaskrbljenost ter negativno vplivale na duševno zdravje nosečnic. Nosečnice tako tvegajo razvoj duševnih težav, kot so depresija, tesnoba in simptomi posttravmatskega stresa. Raziskovalci poudarjajo psihosocialno podporo in pomen spremljanja perinatalnega duševnega zdravja med pandemijo za zaščito duševnega zdravja nosečnic. Pregled literature na temo duševnega zdravja nosečnic v času pandemije COVIDA-19 pri slednjih izkazuje strah, zaskrbljenost, depresijo in anksioznost. Kako razsežen je psihološki vpliv pandemije, ki še vedno traja, še strokovnjaki sami ne vedo, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Keywords: nosečnost, koronavirus, depresija, tesnoba, psihosocialna podpora
Published in DKUM: 04.03.2022; Views: 251; Downloads: 83
.pdf Full text (1,19 MB)

4.
Primerjava izdelave praktičnih izdelkov pred in po zaprtju šol na razredni stopnji pri predmetih Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika v času pandemije : magistrsko delo
Petra Lozinšek, 2021, master's thesis

Abstract: Izdelovanje praktičnih izdelkov oz. praktično delo na splošno je eden od poglavitnih pogojev za uspešen celostni razvoj učenca. V teoretičnem delu raziskave so predstavljeni psihološki, didaktično-pedagoški in tehnološki segment obravnavane teme. Dodana sta še sklopa: e-izobraževanje, ki pojasnjuje vpliv pandemije koronavirusa, in sklop že uveljavljenih raziskav, ki se navezujejo na tematiko naše raziskave. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kakšne so razlike med stanjem pred pandemijo in v času pandemije na področju izdelovanja praktičnih izdelkov pri tehničnih predmetih na razredni stopnji v osnovni šoli. Elektronski vprašalnik je izpolnilo 175 učiteljev iz vse Slovenije. Analiza podatkov je pokazala, da učitelji v pouk sicer vključujejo praktične izdelke, vendar se jih veliko ne drži zahtev aktualnih učnih načrtov. Ugotovljeno je še, da je e-izobraževanje, ki je nastalo zaradi novega koronavirusa, vplivalo na upad praktičnega dela. Razlogi zato so različni, najbolj pa izstopata nizka stopnja samostojnosti in slabo razvite ročne spretnosti otrok. Menimo, da bi morala biti motorična zavrtost poglavitni razlog, da bi se učitelji v večji meri odločali za vpeljavo izdelave praktičnih izdelkov v učno-vzgojni proces. Učenec, ki je motorično suveren, se lažje znajde v problemskih situacijah, ki jih postavlja življenje, in je posledično tudi bolj samostojen. Na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskave lahko za učinkovito izboljšanje trenutnega stanja predlagamo, da učitelji spremenijo mišljenje in prevzamejo svoj del odgovornosti. Zavedamo se, da bo ozaveščanje in projektno delo verjetno premalo učinkovito, zato najsmotrnejšo rešitev vidimo v predrugačenju zahtev v predmetnih učnih načrtih. Te zahteve učiteljem ne bodo dopuščale, da prezrejo pomembnost praktičnega dela.
Keywords: praktični izdelki, e-izobraževanje, predmetna stopnja, koronavirus, materiali, problematika
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 215; Downloads: 41
.pdf Full text (1,82 MB)

5.
Vpliv pandemije COVID-19 na osebe z downovim sindromom
Đurđina Račetović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: : COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je svet pahnila v stanje globalne epidemije. Države širom sveta so urejale epidemiološke ukrepe, kot so nošenje mask, umivanje rok in podobno. Ob tem pa je bila mestoma zanemarjena pozornost na ogrožene skupine ljudi in kako takšni ukrepi vplivajo na njih. Ljudje z Downovim sindromom so zaradi prirojenih anomalij v ogroženi skupini. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv pandemije COVID-19 na osebe z Downovim sindromom.Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo, da so ljudje z Downovim sindromom veliko bolj ogroženi za težji potek bolezni. Ugotavljamo tudi, da ni veliko literature na tem področju, vsaj slovenske ne. Področje je še neraziskano. Tuja literatura pa poroča o postavljanju enostavnih navodil za populacijo z Downovim sindromom, ki bi jim lahko sledili in tudi na ta način delovali preventivno.
Keywords: koronavirus, SARS-CoV-2, osebe s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 22.11.2021; Views: 230; Downloads: 39
.pdf Full text (599,35 KB)

6.
Množični nadzor družbe v času pandemije koronavirusa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Iva Težak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh vsebinskih sklopov, ki obravnavajo nadzor družbe v današnjem času. Najprej je v prvem delu obravnavan nadzor sodobne družbe na splošno; predstavljena je zgodovina nadzora, tehnologije, s katerimi se nadzor sodobne družbe izvaja, ter zasebnost, ki je tesno pogojena s temo diplomske naloge. V drugem delu je prikazan in obrazložen novi koronavirus, ki je v letu 2020 postal pomemben del našega vsakdana in je temeljni del te diplomske naloge. V drugem delu je prav tako predstavljena statistika potrjenih okužb in smrti, ki jih je virus povzročil v Sloveniji. Tretji del obsega nadzor družbe v času pandemije in kakšno vlogo so oziroma imajo v času, v katerem smo, politika, zdravstvena stroka in mediji. Diplomsko delo skuša torej sistematično prikazati, kako smo kot družba nadzorovani in kako se je to množično nadzorstvo družbe s pandemijo koronavirusa še povečalo.
Keywords: družbeni nadzor, zasebnost, pandemija, koronavirus, covid-19, preventivni ukrepi, omejitve, kritično vrednotenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 213; Downloads: 78
.pdf Full text (1,55 MB)

7.
Vpliv koronavirusa sars-cov-2 na management človeških virov
Vitja Bohanec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Svet se je v bližnji preteklosti spopadel z razmerami na katere nihče ni bil pripravljen. Prilagoditve so bile potrebne na vseh področjih življenja, izjemen udarec pa so doživela vsa svetovna gospodarstva ter podjetja, ki igrajo vlogo v teh gospodarstvih. Zaradi močnega vpliva razmer na podjetja smo v delu diplomskega projekta ugotavljali, kako so se podjetja morala prilagoditi in kakšen učinek je imel management človeških virov pri prilagajanju podjetji. Naredili smo podrobno analizo razmer, ki so se pojavile, bolezni ter s pomočjo študije primerov še učinek na podjetja ter management človeških virov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da podjetja niso bila pripravljena na hitre spremembe ter, da se je vloga in način delovanja managementa človeških virov spremenil.
Keywords: management človeških virov, koronavirus, COVID-19, kriza
Published in DKUM: 05.11.2021; Views: 276; Downloads: 51
.pdf Full text (834,66 KB)

8.
Vpliv stresa na medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sars-CoV-2 okužbo
Daniela Herbaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Stres pri medicinskih sestrah, ki opravljajo delo na oddelkih s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti, je čedalje pogostejša tema pogovora, vendar še vedno ne dovolj poudarjena in raziskana. Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo, ki izhaja iz filozofije pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med zdravstvene delavce na Covid oddelkih. Vključili smo 30 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirancem delo s Covid pozitivnimi pacienti občasno povzroča dodaten stres in nelagodje, saj v osebni varovalni opremi dnevno preživijo 5 ur ali več. Med opravljanjem dela na Covid oddelku jih je 87 % doživelo stresen dogodek, ki je bil največkrat oživljanje in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja. 63 % anketirancev pri sebi opaža negativne znake stresa, ki jih v večini poskušajo odpraviti z rekreacijo v naravi in pogovorom z družino. Razprava in sklep: Medicinske sestre na Covid oddelkih nedvomno doživljajo stres, ki negativno vpliva na njihovo počutje. Stres ob delu s SARS-CoV-2 pozitivnimi pacienti bi lahko zmanjšali z razbremenitvijo zaposlenih, s povečanim kadrom in strokovno psihološko pomočjo zaposlenim.
Keywords: stres, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, koronavirus
Published in DKUM: 25.10.2021; Views: 422; Downloads: 139
.pdf Full text (1,14 MB)

9.
Kakšen vpliv ima univerzalni temeljni dohodek na gospodarstvo, potrošnjo in na delovno motivacijo prebivalstva?
Maja Žnuderl, 2021, master's thesis

Abstract: Mikavna se zdi ideja o brezpogojnem mesečnem dohodku, ki bi zagotavljal nek temelj za preživetje, to je univerzalni temeljni dohodek. Vendar se z vsako inovativno zamislijo in predvsem z vsako korenito spremembo v kakršen koli sistem, pa naj bo ta ideja še tako dobra, pojavijo dvomi o uspešnosti uvedbe in nasprotniki te ideje. Kakšen vpliv bi imel brezpogojno zagotovljen mesečni dohodek na delovno motivacijo prejemnikov in od kod bi se črpala denarna sredstva za financiranje takšnega transferja? In kakšni sta podpora in ozaveščenost Slovencev o univerzalnem temeljnem dohodku? To so bila izhodiščna vprašanja naše raziskave, ki smo jih podrobno raziskali. V vsaki krizi se iščejo revolucionarne ideje, katere bi nas lažje popeljale iz hudih časov, takrat so ljudje nezadovoljni in hrepenijo po spremembah. S pojavom novega koronavirusa, virusa dihalnih obolenj, ki se je v zelo kratkem času razširil po vsem svetu in razvil v pandemijo, zaradi katerega so se ustavila tudi največja gospodarstva in so na preizkušnji marsikateri zdravstveni sistemi, so se razprave o uvedbi UTD ponovno pojavile. Kljub temu da prve razprave o UTD izvirajo že iz 16. stoletja, se je ozaveščenost o UTD v zadnjih letih izboljšala, ponovno pa je zacvetela ideja o uvedbi UTD. Zaradi dogajanj v gospodarstvu, ki so posledica pandemije, so nas zanimali tudi učinki vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omilitve posledic vpliva novega koronavirusa na gospodarstvo in zdravstvo, in učinki teh ukrepov na zasebno potrošnjo. V Sloveniji so v okviru teh ukrepov uvedli mesečni temeljni dohodek, pri katerem vidimo podobnosti z univerzalnim temeljnim dohodkom, kljub temu da je pogojen in ga prejemajo le nekateri upravičenci, v primeru da sami izpolnijo in oddajo vloge za prejemanje mesečnega temeljnega dohodka. V okviru naše raziskave smo od upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka želeli izvedeti, kaj jim je pomenilo prejemanje tega dohodka. Zanimalo nas je tudi, ali je imel mesečni temeljni dohodek vpliv na njihovo mesečno premoženje in odnos do dela, kako je vplival na njihovo zasebno potrošnjo in ali so zaradi prejemanja tega dohodka bolj podvrženi k zagovarjanju uvedbe UTD. Po drugi strani nas je zanimala uspešnost različnih pilotnih projektov o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki so se skozi čas izvajali po vsem svetu, predvsem, v kakšni obliki oziroma višini se je izvedba UTD do sedaj izkazala za najbolj uspešno in kje. Seveda ima največji učinek na uspešnost oziroma neuspešnost in na vse argumente nasprotnikov višina uvedenega UTD. Zagovorniki so mnenja, da bi bil UTD v višini, ki bi zagotavljala vsaj osnovno preživetje, najuspešnejši. Vendar se zavedajo vseh ovir in so v večini mnenja, da se uvedba izvede postopno, prvotno v nižjem znesku. Iz naše raziskave smo od anketirancev izvedeli, kakšna višina UTD se jim zdi najprimernejša, za kaj bi ta znesek, če bi ga prejemali vsak mesec, v večini porabili in kako bi se spremenil njihov odnos do dela in izobraževanja.
Keywords: Univerzalni temeljni dohodek, mesečni temeljni dohodek, zasebna potrošnja, delovna motivacija, kakovost življenja, koronavirus
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 308; Downloads: 59
.pdf Full text (2,50 MB)

10.
Vpliv virusa SARS-CoV-2 na delovanje skupin organizirane kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tamara Baltić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Decembra leta 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil prvi primer dotlej še neznanega virusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 [SARS-CoV-2]. Zaradi njegove hitre širitve je bila Svetovna zdravstvena organizacija v začetku leta 2020 primorana razglasiti pandemijo, kar je pripomoglo k nastanku novih družbenih razmer, ki so se jim morali prilagoditi vsi posamezniki, hkrati pa so spremembe vplivale tudi na modifikacijo delovanja skupin organizirane kriminalitete. Ta se je po krajšem omejevanju delovanja večine svojih aktivnosti kmalu tako prilagodila, da je lahko skoraj nemoteno delovala. Da bi odkrili različne modifikacije in hkrati nove načine delovanja skupin organizirane kriminalitete med pandemijo virusa SARS-CoV-2, je bilo izvedeno strukturirano in obsežno iskanje ter pregled literature in drugih virov. Ustvarjena je bila podatkovna baza, na podlagi katere so bile opravljene osnovne analize, ki so omogočile vpogled v delovanje skupin organizirane kriminalitete v času pandemije virusa SARS-CoV-2. Ugotavljamo, da se je organizirana kriminaliteta v času pandemije osredotočila predvsem na zagotavljanje pomoči prebivalcem v obliki brezplačne dostave hrane ter higienskih paketov, s čimer je pridobila dolgoročno podporo lokalne skupnosti. Povečal se je tudi obseg kibernetske kriminalitete, ki je usmerjena zlasti v otroke in starejšo populacijo. V ozadju pa še vedno potekajo nezakonite dejavnosti (npr. trgovina z ljudmi), pri katerih je mogoče zaznati spremembe v poteh in metodah delovanja. Prav tako so se povišale cene storitev in produktov, ki jih zagotavljajo skupine organizirane kriminalitete, saj sta bila njihovo dobavljanje in proizvodnja veliko bolj rizična. Zaslediti je bilo tudi nove aktivnosti, npr. prodajo ponarejenih testov in cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Opozarjamo pa, da bo dejanski vpliv skupin organizirane kriminalitete v času virusa SARS-CoV-2 viden šele po koncu pandemije.
Keywords: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, SARS-CoV-2, pandemija, koronavirus, modifikacija, COVID-19
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 288; Downloads: 66
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica