1. Izbrani polimorfizmi genov oksidativnega stresa in pojavnost srčnega infarkta ter stopnja prizadetosti koronarnega žilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2Miha Tibaut, 2024, doktorska disertacija Opis: Kronični koronarni sindrom in miokardni infarkt (MI) sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 (SBT2) posledica kronične hiperglikemije in zvišanih nivojev oksidativnega stresa. V svoji retrospektivni asociacijski študiji smo raziskovali vpliv polimorfizmov genov, ki vplivajo na nivo oksidativnega stresa v telesu in na druge patofiziološke poti v procesu ateroskleroze.
Od 1471 preiskovancev s SBT2 jih je 378 doživelo MI (primeri). Preiskovali smo povezave s polimorfizmi rs6060566 gena ROMO1, rs1333049 gena CDKN2B-AS1, rs841 gena GCH1, rs1800566 gena NQO1, rs702483 gena RAC1, rs9349379 gena PHACTR1 in rs3739998 gena JCAD.
Dokazali smo povezavo MI s polimorfizmoma rs1333049 in rs3739998.
Vsem preiskovancem smo izmerili nivo 8-hidroksi-2′-deoksigvanozina (8-OHdG) za določitev stopnje oksidativnega stresa, vendar razlik med primeri in kontrolami nismo našli. Tudi v povezavi s preiskovanimi polimorfizmi razlik v nivoju 8-OHdG ni bilo.
146 bolnikov s SBT2 je opravilo koronarno računalniško tomografsko angiografijo (CCTA). Našli smo povezavo med alelom C polimorfizma rs6060566 gena ROMO1 in ≥ 50 % – ≤75 % zožitvami koronarnih arterij.
Polimorfizme rs6060566, rs1333049, rs1800566, rs9349379, rs3739998 smo opredelili kot polimorfizme tveganja. MI je bil pogosteje prisoten pri posameznikih z večjim številom prisotnih genotipov tveganja in s prisotnostjo ≥ 4 alelov tveganja. Z večjim številom alelov tveganja je bila višja ocena kalcinacij koronarnih arterij (CAC).
V endarteriektomijskem tkivu koronarnih arterij 40 bolnikov smo dokazali večjo ekspresijo ROMO1 pri nosilcih alela C rs6060566.
Ključne besede: miokardni infarkt, sladkorna bolezen tipa 2, oksidativni stres, koronarna bolezen, polimorfizem
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (5,14 MB) |
2. |
3. |
4. OSVEŠČENOST LJUDI O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK KORONARNE BOLEZNIMateja Kukovec, 2012, magistrsko delo Opis: Bolezni srca in žilja (BSŽ) predstavljajo v svetu enega od največjih javnozdravstvenih
problemov. V Evropi povzročijo BSŽ skoraj polovico vseh primerov smrti, kar predstavlja
1,9 milijonov smrti v državah Evropske unije. Kljub temu da se umrljivost postopoma
zmanjšuje v vseh razvitih državah sveta, obstajajo BSŽ najpogostejši vzrok smrti in
poglavitni vzrok invalidnosti ter zmanjšane kakovosti življenja prebivalstva (Fras, 2009, str
13).
V Sloveniji predstavljajo BSŽ kar 38% vseh vzrokov smrti, kar je podobno povprečju
drugod v razvitem svetu. Pregled umrljivosti zaradi teh bolezni po različnih regijah
Slovenije kaže, da jih je pomembno več v jugovzhodni Sloveniji (Fras, 2009, str. 13 - 26).
Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna
metoda raziskovanja. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 35
vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa Microsoft
Excel.
Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo eno hipotezo potrdili, drugo pa
ovrgli. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da je med ljudmi
prisotna slaba osveščenost in nepoznavanje bolezni, kar bi lahko bil eden izmed
dejavnikov tveganja za večjo pojavnost bolezni.
Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o tej
bolezni lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v
veliko pomoč.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, koronarna bolezen, osveščenost
ljudi, primarna preventivna dejavnost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 08.08.2012; Ogledov: 3381; Prenosov: 412
Celotno besedilo (1,39 MB) |
5. Omega-3 maščobne kisline - učinkovina funkcionalnih živil, ki rešuje življenjaGorazd Pisnik, 2012, magistrsko delo Opis: Namen naloge je bil ugotoviti poučenost koronarnih bolnikov o omega-3 maščobnih kislinah; koliko jih uživajo in koliko pozornosti jim namenjajo njihovi zdravniki. Raziskave kažejo, da lahko pomagajo preprečiti nastanek in razvoj obolenj, povezanih s previsokim nivojem vnetnih mehanizmov v telesu, zaradi neugodnega razmerja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Najmočneje vplivajo na srčno-žilni sistem, zato smo s pomočjo ankete raziskali prehranjevanje ljudi, ki se zdravijo zaradi koronarne bolezni srca. Ugotovili smo, da koronarni bolniki posvečajo veliko pozornosti zdravemu prehranjevanju, vendar uživajo premalo živil z omega-3 maščobnimi kislinami. Bolniki se ne poslužujejo funkcionalne prehrane in prehranskih dopolnil z omega-3 maščobnimi kislinami ter ne uživajo Omacor zdravil. Zdravniki pri zdravljenju teh bolnikov ne namenjajo pozornosti omega-3 maščobnim kislinam.
Ključne besede: Funkcionalna prehrana, omega-3 in omega-6 maščobne kisline, koronarna bolezen srca
Objavljeno v DKUM: 25.05.2012; Ogledov: 3438; Prenosov: 392
Celotno besedilo (1,71 MB) |
