1. Izobraževalni roboti kot orodje pri poučevanju programiranja za začetnikeLučka Višnar, 2020, magistrsko delo Opis: Poučevanje programiranja je pomembno in hkrati zahtevno tako za učitelja kot za učenca. Mnogim posameznikom lahko učenje zaradi značilnosti programiranja predstavlja težavo. Z uporabo izobraževalnih robotov se omogoči grajenje konceptov s področja znanosti in tehnologije, kar se interpretira skozi inženiring ter temelji na matematiki.
V tem magistrskem delu se bomo osredotočili na raziskovanje različnih robotov, ki so primerni za uporabo v izobraževanju.
V prvem delu bomo prikazali robote in njihov namen uporabe skozi čas, nato bomo predstavili pomen vključevanja robotov v šole ter to podkrepili s koncepti konstruktivizma in konstrukcionizma.
Cilj naloge je raziskati izobraževalne robote in poiskati konkretne rešitve, kako le-te vključiti v poučevanje začetnikov v programiranju.
Ključne besede: Izobraževalni roboti, poučevanje programiranja, konstruktivizem, konstrukcionizem.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 1337; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (3,82 MB) |
2. Konstruktivistično poučevanje pri tujem jeziku v osnovni šoliAnja Sovič, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poslužujejo konstruktivističnih pristopov poučevanja pri svojih urah. Prav tako je namen ugotoviti, kako dobro učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poznajo konstruktivistične pristope in kolikokrat se jih poslužujejo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki poučujejo tuji jezik na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 102 učiteljev vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobij. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimne spletne ankete in jih obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti, Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je konstruktivistični pristop poučevanja pri pouku tujega jezika v osnovni šoli dokaj dobro sprejet med učitelji. Zavedajo se, da omenjeni pristop ponuja veliko različnih dejavnosti, ki učencem omogočijo boljše znanje, razvoj znanja, kreativnost in samostojnost pri učenju. Pa vendar so rezultati pokazali, da učitelji ne vključujejo konstruktivističnega pristopa v pouk redno, ampak samo občasno. Kot razloge so navedli prenatrpan urnik in učni načrt, pri katerem je težko vsakodnevno uporabljati raznolik pristop. Ugotovili smo, da ni bistvenih statistično značilnih razlik v uporabi in poznavanju konstruktivističnega pristopa glede na vzgojno-izobraževalno obdobje ter na delovno dobo učiteljev.
Ključne besede: konstruktivizem, osnovna šola, učne strategije, učitelji, stališča
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 1192; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Ekskurzije v mestu Maribor od 1. do 5. razreda osnovne šoleKatja Eder, Nuša Kuharič, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Ekskurzije v mestu Maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole, je sestavljeno iz treh delov, ki se med seboj povezujejo: teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. Namen našega raziskovalnega dela je bil načrtovati ekskurzije od 1. do 5. razreda in izvesti ter evalvirati ekskurzijo v 1. razredu. Namen empiričnega dela je bil analizirati priročnike za učitelje spoznavanja okolja in družbe z vidika predlaganih aktivnosti učencev na temo naravna in kulturna dediščina. Prav tako smo želeli raziskati stališča učencev in učiteljev do ekskurzij pri omenjenih predmetih. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno, kavzalno-neeksperimentalno metodo in komparativno metodo, v sklopu katere smo se posluževali sekundarnih virov. Anketirali smo 156 učencev in izvedli 5 intervjujev z učitelji. Rezultati so pokazali, da imajo učenci v vseh razredih raje pouk izven učilnice kot pouk v učilnici, pouk izven učilnice jim je tudi bolj zanimiv. V višjem razredu kot so učenci, v večji meri ekskurzijo povezujejo s poučnim izletom in so mnenja, da na ekskurziji zmeraj izvedo nekaj novega. Nekateri učitelji se za ekskurzijo odločijo na podlagi vsebine in teme. Prav tako nekateri učitelji menijo, da je znanje pridobljeno na ekskurziji kvalitetnejše, kot znanje pridobljeno v učilnici, ker je trajnejše. Drugi učitelji pa so mnenja, da je kvaliteta odvisna od posameznika. Nekateri učitelji menijo, da so učenci bolj motivirani na ekskurziji, nekateri pa menijo, da ni razlike v motivaciji glede na to, ali je pouk potekal v učilnici ali v obliki ekskurzije. Kot pomanjkljivost izvajanja ekskurzije naštejejo učitelji stroške, spremstvo, soglasja staršev, odpadanje ur drugim učiteljem in vreme.
Ključne besede: izkustveno učenje, ekskurzija, konstruktivizem, Maribor, spoznavanje okolja, družba.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2017; Ogledov: 1512; Prenosov: 242
Celotno besedilo (11,07 MB) |
4. Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenjeMilena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo.
Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih).
V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2731; Prenosov: 624
Celotno besedilo (100,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. ZASTOPANOST KONSTRUKTIVISTIČNEGA PRISTOPA PRI POUKU DRUŽBEPolona Jančič, 2016, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen konstruktivistični pristop pri pouku družbe, ki poudarja učenčevo aktivno vlogo v izobraževalnem procesu in njegovo sposobnost, da si na podlagi izkušenj in predznanja sam zgradi novo znanje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o zastopanosti konstruktivističnega pristopa, ki je bila izvedena med 181 učitelji razrednega pouka, ki v šolskem letu 2015/16 poučujejo družbo v 4. ali 5. razredu osnovne šole. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba konstruktivističnega pristopa pri učiteljih družbe; katere oblike pouka, didaktične strategije in metode dela prevladujejo pri poučevanju družbe; predstave o učiteljevi vlogi; kakšna je aktivnost učencev pri urah družbe; usposobljenost učiteljev za poučevanje po konstruktivističnem pristopu ter obstoj pozitivno spodbudnega okolja za uporabo drugačnih pristopov k poučevanju.
Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji poznajo in občasno tudi uporabljajo konstruktivistični pristop. Več kot polovica učiteljev meni, da lahko družbo poučujejo po načelih konstruktivizma in da tradicionalni pristop ni zadosten. Pri pouku družbe se še vedno najpogosteje uporablja frontalna oblika pouka, vendar učitelji kljub temu ocenjujejo, da so učenci pri urah družbe aktivni in da zaupajo znanju, ki ga pridobijo samostojno. Med didaktičnimi strategijami sta najpogosteje uporabljena izkustveno in raziskovalno učenje. Priprava na pouk, zasnovan na konstruktivističnem pristopu, zahteva od učiteljev več predhodnega dela in priprav. Učitelji ocenjujejo, da dobijo dovolj spodbud za pouk z različnimi didaktičnimi pristopi, a hkrati navajajo, da zaradi premalo časa in prevelikega števila učencev v razredu, ne poučujejo po konstruktivističnem pristopu v večjem obsegu.
Ključne besede: OSNOVNA ŠOLA, UČITELJI, PREDMET DRUŽBA, KONSTRUKTIVIZEM
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1685; Prenosov: 330
Celotno besedilo (2,89 MB) |
6. Vpliv pojmovanja znanja na značilnosti vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni šoliIrena Špelič, 2016, diplomsko delo Opis: Na organizacijo in potek vzgojno-izobraževalnega procesa vpliva celotni družbeni razvoj, pri čemer pa so še posebej pomembna pojmovanja znanja v različnih zgodovinskih obdobjih in v okviru posameznih znanstvenih disciplin, zlasti tistih, ki obravnavajo razvoj človeka, učenje ter vzgojno-izobraževalni proces. Didaktične značilnosti pouka so tako odvisne predvsem od veljavnih znanstvenih, kot tudi od učiteljevih pojmovanj znanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako sodobno pojmovanje znanja vpliva na značilnosti vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni šoli, in sicer skozi ravnanja učiteljev in učencev. Osnova empiričnega raziskovanja je bilo anketiranje osnovnošolcev, preko katerih smo pridobili informacije o aktivnosti učiteljev in učencev pri pouku. Z vprašalnikom za učitelje pa smo pridobili osnovne informacije o tem, kako učitelji pojmujejo oziroma razumejo znanje. Rezultati empiričnega raziskovanja so pokazali, da so aktivnosti učiteljev pri pouku usmerjene v aktivno vključevanje učencev k pouku, kar kaže tudi na značilnosti konstruktivističnega pojmovanja znanja.
Ključne besede: pojmovanje znanja, družbene spremembe, spoznavna teorija, kognitivna psihologija, didaktične teorije, konstruktivizem
Objavljeno v DKUM: 23.03.2016; Ogledov: 1613; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,09 MB) |
7. Izhodišča in perspektive empirične literarne znanostiDejan Kos, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Empirična literarna znanost je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začrtala novo smer v literarni vedi, utemeljeno na zahtevah po preseganju hermanevtičnih metod in po upoštevanju znanstvenih meril, kakršna veljajo za družboslovne in naravoslovne discipline. Ti zahtevi sta ostali v ospredju do danes, vendar je prva sčasoma izgubljala ostrino. Pripravljenost na sprejemanje nekaterih hermenevtičnih tradicij se kaže tako na teoretični ravni, ki se je razvijala v znamenju radikalnega konstruktivizma in sistemske teorije, kot tudi na ravni posameznih empiričnih študij. Najnovejša prizadevanja po umestitvi empirične literarnoznanstvene paradigme v kontekst t. i. medijske znanosti dajejo povezovalnim težnjam nov teoretični okvir. Razprava se ukvarja z nekaterimi konceptualnimi vidiki tega procesa in poskuša nakazati smer, ki bi lahko privedla do utrditve položaja empirične literarne znanosti v aktualnem družbenem in znanstvenem prostoru.
Ključne besede: literarna teorija, empirična literarna znanost, konstruktivizem, radikalni konstruktivizem, sistemska teorija, medijska znanost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1525; Prenosov: 125
 Povezava na datoteko |
8. Pomen terenskega dela za bodoče učitelje razrednega poukaUrška Korošec, Jana Ambrožič-Dolinšek, Vlasta Hus, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, opravljene na vzorcu študentov prvega letnika Oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru pri predmetu Naravoslovje/biologija. Namen raziskave je bil, ugotoviti, ali med študenti prihaja do razlik v poznavanju nekaterih rastlin, živali in metod nabiranja živali zaradi dejavnikov, kot so: stratum predhodno obiskane osnovne šole, bližina nekaterih življenjskih okolij v okolici doma in predhodna udeležba dodatnih bioloških aktivnosti. Zanimalo nas je tudi, kako na to vplivajo aktivnosti študentov zunaj učilnice - na terenu. Ugotovili smo, da vsi trije dejavniki vplivajo na prepoznavanje rastlin in živali, da se je znanje študentov tekom vaj izboljšalo in da so v vseh nalogah po terenskih vajah boljše rezultate dosegali študentje, ki so znanje pridobivali tudi neposredno na terenu, kar potrjuje pomembno vlogo izkustva.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, naravoslovje, razredni pouk, terensko delo, transmisija, konstruktivizem, didaktične strategije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1701; Prenosov: 113
Celotno besedilo (865,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. FORMATIVNO SPREMLJANJE ZNANJA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLIMateja Kop, 2015, magistrsko delo Opis: Formativno spremljanje ima v današnjem casu vedno pomembnejšo vlogo, saj pomeni bolj nazorno spremljanje slehernega ucenca ob pomoci in povratni informaciji ucitelja za doseganje optimalnega rezultata ucenca, primernega njegovim realnim zmožnostim.
Konstruiranje znanja poteka ob procesu osmišljanja lastnih izkušenj. Pojmovanje bistva in nastajanja znanja temelji na prepricanju, da znanje ni nekaj, kar obstaja objektivno, neodvisno od tistega, ki spoznava, ampak je subjektiven konstrukt (zgradba), ki ga v procesu osmišljanja lastnih izkušenj ustvarja vsak posamezni ucenec.
Proces formativnega spremljanja je osredotocen na ucenca, pri cemer ucenec razvija spretnosti in vešcine, ki vodijo v samostojno reševanje nalog. Vloga ucitelja je, da ucenca spremlja znotraj t. i. obmocja bližnjega razvoja, kar pomeni, da mu nudi ravno pravšnjo mero
pomoci in vodenja. Na eni strani so ucenci v takšnem konstruktivisticnem okolju sooceni z
izzivom, ki ga predstavlja samostojno odkrivanje koncepta, hkrati pa se ucijo, kako se uciti,
razvijajo ter implementirajo strategije, ki so znacilne za samostojne mislece in ucence.
Prav tako je bistvo konstruktivizma v pedagogiki poudarjanje nacina, procesa, ucencevega
pridobivanja znanja oz. oblikovanja konstrukta. Za ucitelje, ki formativno spremljajo
ucencevo znanje, je v veliki meri pomemben proces ucenja, to je proces, skozi katerega
posameznik usvaja spretnosti, strategije in sredstva, s katerimi lahko ucinkovito izvede ucno
nalogo. Pomembno je tudi, kdaj in kako se uporablja posamezna ucna strategija.
Ključne besede: Osnovna šola, konstruktivizem, preverjanja znanja, formativno spremljanje, avtenticne in alternativne oblike preverjanja znanja, povratna informacija, portfolio.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2015; Ogledov: 7409; Prenosov: 1242
Celotno besedilo (458,94 KB) |
10. IZKUSTVENO UČENJE PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA V 4. IN 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEJanja Virc, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela smo teoretično opredelili izkustveno učenje, predstavili pomen konstruktivizma v učenju in poučevanju, opredelili vlogo učitelja in učenca v konstruktivistično naravnanem pouku, vključili načela uspešnega izkustvenega pouka, opisali tipične postopke in metode pri tej obliki pouka ter opisali, kako se predmet naravoslovja in tehnike odraža v konstruktivistični luči. V empiričnem delu diplomskega dela smo preučili poznavanje in pogostost uporabe izkustvenih tehnik, motiviranost učencev in učiteljev za delo z izkustvenimi tehnikami, načine pridobitve materiala oziroma sredstev za izvedbo izkustvenega pouka in prav tako preučili vire znanja in spodbud za izkustveno delo učitelja. Vse to smo raziskovali pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredih osnovnih šol s področja Štajerske in Pomurja. Naša raziskava kaže, da so učenci, ki so bili zajeti v raziskavi, v največjem številu poznali tehniko dopolnilnega predavanja, najmanj pa so poznali tehniko časa za razmišljanje. Ugotovili smo, da so učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, največkrat uporabljali izkustvene tehnike pri samem pouku naravoslovja in tehnike, manj pa so jih uporabljali pri pouku tehniških ali naravoslovnih dni. Ugotovili smo tudi, da si anketirani učenci v veliki večini želijo še večkrat srečati z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike ter da jih večina meni, da so tehnike izkustvenega učenja koristne za učenje in jim pri učenju pomagajo. Ugotovili smo, da si največ učiteljev v svoj pouk naravoslovja in tehnike želi vključiti še več izkustvenega učenja in da tudi največ učiteljev (90,3 % vseh, ki je sodelovalo v raziskavi), meni, da učenci znanje, pridobljeno pri pouku izkustvenega učenja naravoslovja in tehnike, dobro obvladajo.
Raziskava, ki smo jo izvedli in podrobneje interpretirali v empiričnem delu, nas je usmerila v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo priročnik za delo z izkustvenimi tehnikami pri pouku naravoslovja in tehnike v 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole. V priročniku so glede na Učni načrt za naravoslovje in tehniko v 4. in 5. razredu ter program osnovnošolskega izobraževanja predlagane in opisane oblike tehnik izkustvenega učenja za vsak tematski sklop posebej. Vsaka predlagana izkustvena tehnika skuša zadovoljiti minimalni standard za določen cilj pri predmetu naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: konstruktivizem, izkustveno učenje, 2. triletje OŠ, naravoslovje in tehnika, priročnik za učitelje
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 3169; Prenosov: 430
Celotno besedilo (1,65 MB) |
