Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza uporabe industrijske konoplje kot trajnostnega gradbenega materiala. Cilj naloge je bil raziskati potencial konoplje v gradbeništvu, oceniti njene okoljske in ekonomske učinke ter analizirati njeno konkurenčnost v primerjavi s konvencionalnimi materiali. Poleg tega je bil namen tudi ovrednotiti, kako lahko konoplja prispeva k doseganju trajnostnih ciljev in prehodu v krožno gospodarstvo. V prvem delu naloge smo predstavili industrijsko konopljo kot rastlino, njene značilnosti in prednosti za uporabo v gradbeništvu. Konoplja je zaradi svoje hitre rasti, nizkih zahtev po pesticidih in izjemne sposobnosti zajemanja ogljikovega dioksida prepoznana, kot eden izmed najperspektivnejših materialov za trajnostno gradnjo. Posebna pozornost je bila namenjena konopljinemu betonu, ki se uporablja kot izolacijski in strukturni material. Njegove lastnosti, kot so dobra toplotna in zvočna izolacija, odpornost na ogenj in plesen, ter nizka gostota, so lastnosti ki vplivajo, da je energetsko učinkovit material, kar pomeni da pripomore k zmanjšanju porabe energije pri njegovi uporabi, ne da bi pri tem ogrožal delovanje ali udobje. Tak material ponuja visoko zmogljivost v kontekstu izolacije, bodisi toplotne bodisi zvočne. V primerjavi z drugimi zelenimi materiali, kot so slama, les in glina, konoplja izstopa po svoji izjemni vsestranskosti, obnovljivosti in ekoloških prednostih, zlasti pri izboljševanju kakovosti tal, na katerih raste. Kljub tem nedvomnim prednostim pa se sooča z izzivi, kot so zakonodajne omejitve in omejena dostopnost na trgu, kar zavira njeno širšo uporabo. V nadaljevanju smo analizirali primere uporabe konopljinega betona, kjer se je izkazalo, da ta material pomembno prispeva k zmanjšanju okoljskih obremenitev, izboljšanju bivalnega udobja ter podaljšanju življenjske dobe stavb. Kljub spodbudnim rezultatom pa je jasno, da so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju dolgotrajne obstojnosti in ekonomske upravičenosti uporabe konopljinega betona. Sklep naloge potrjuje, da ima industrijska konoplja velik potencial za trajnostni razvoj gradbeništva, vendar je za njeno širšo implementacijo potrebno preseči regulativne ovire in povečati ozaveščenost o njenih prednostih. Konoplja ima edinstveno priložnost, da postane ključni material v prehodu k trajnostni gradnji, vendar bo to mogoče le z nadaljnjimi raziskavami in inovacijami.
Ključne besede: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, konoplja, konopljin beton, gradbeništvo
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv ultravijoličnih žarkov na transformacijo neaktivnih oblik kanabinoidov v aktivne in na medsebojno transformacijo aktivnih oblik (THC v CBN) v ekstraktu industrijske konoplje. Kanabinoidi so, zaradi svojih medicinskih lastnosti, ključne zdravilne komponente v konoplji, vendar je zaradi zakonskih omejitev potrebna regulacija njihove vsebnosti. Ekstrakti so bili 15-vatni ultravijolični svetilki izpostavljeni za čase od 0 do 65 minut in analizirani s sistemom za tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo. Za minimizacijo komponente THC sta optimalna časa pod lučjo okrog 32 in 65 minut, v katerih vsebnost pade iz začetne vrednosti 1,97 % na 0,81 % in 0,76 %. Ob upoštevanju, da je naš cilj ohraniti visoko vsebnost komponente CBD, je predlagan optimalni čas 32 minut, saj vsebnost le-tega pri 65. minuti opazi strm padec. Vsebnost CBD po začetnem padcu (od 52,20 % na 32,50 %) ostaja približno konstantna, dokler pri času 40 minut ne začne naraščati do 37,74 % in nato do 65. minute ponovno pade. Vsebnost CBN zaradi transformacije iz THC narašča do časa 32 minut (od 0,050 % na 0,17 %). Po času 50 minut začne vsebnost CBN padati. Komponenta CBC ohranja približno enako vsebnost (0,97 %). Podatke smo statistično obdelali in ugotovili, da je vpliv izpostavljenosti ekstrakta industrijske konoplje ultravijoličnim žarkom na transformacijo kanabinoidov signifikanten, valovna dolžina pa nima bistvenega vpliva.
Ključne besede: transformacija kanabinoidov, ultravijolični žarki, dekarboksilacija, konoplja, ekstrakcija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Industrijska konoplja (Cannabis sativa L.) je znana predvsem zaradi psihoaktivne spojine delta-9-tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD). Poleg omenjenih spojin je konoplja bogata tudi z drugimi zdravilnimi in koristnimi snovmi, ki se nahajajo v eteričnem olju. Med te sodijo terpeni. To so spojine, ki se nahajajo v zeliščih, sadju in zelenjavi in so odgovorni za njihov okus ter vonj. Področje raziskav terpenov je narastlo predvsem v zadnjem času zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeški organizem in njihovo uporabo v agronomiji. Kemotip konoplje opredeljuje sestavo njenih komponent, ki jo ugotovimo preko analize eteričnega olja konoplje. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo optimirali in validirali metodo za določanje sestave eteričnih olj konoplje, pri čemer smo uporabili referenčne metode Evropskega pivovarskega združenja (angl. European Brewery Convention, EBC). Eterično olje konoplje smo pridobili z destilacijo z vodno paro po Clevengerju in ga nato analizirali s plinsko kromatografijo, pri kateri smo uporabili plamensko ionizacijski detektor. Ker se v eteričnem olju konoplje nahaja veliko število komponent, je validacija na vseh nemogoča. Zato smo validacijo metode izvedli na petih izbranih komponentah, ki smo jih izbrali glede na njihovo vsebnost v konoplji. V sklopu validacije smo določili selektivnost in specifičnost, linearnost, natančnost, točnost ter mejo zaznavnosti in mejo določljivosti. Ker smo pri validaciji uporabili starejše vzorce eteričnih olj, smo se dodatno odločili za preizkus stabilnosti eteričnega olja.
Ključne besede: konoplja, terpeni, eterično olje, plinska kromatografija, validacija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 581; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Ena izmed ključnih lastnosti pri gradnji stavb je toplotna izolativnost stavb. V sodobnem gradbeništvu predstavlja velik izziv zmanjšanje porabe energije, ki nastaja pri izdelavi umetnih izolacijskih materialov. Na vzorcih naravne toplotne izolacije iz lesenih vlaken, iz konoplje, plute ter ovčje volne smo z metodami določitve tlačne trdnosti pri 10% deformaciji, določitvi kontaktnega kota ter mikroskopiranjem ugotavljali, kako staranje vpliva na toplotno izolacijo. Prišli smo do ugotovitev, da so se tlačne trdnosti vsem izolacijskim materialom po staranju zmanjšale, ter da se je zmanjšal tudi kontaktni kot naravnih toplotnih izolacij. Mikroskopiranje je pokazalo, da je po staranju prišlo do razplastitve plasti naravnih toplotnih izolacij.
Ključne besede: izolacijski materiali, konoplja, pluta, les, ovčja volna
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 811; Prenosov: 42
Celotno besedilo (5,11 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati vpliv mešanic industrijske konoplje z ingverjem, kurkumo in kardamomom. Ekstrakti so bili pridobljeni iz posameznih naravnih materialov in kot mešanice industrijske konoplje s posameznimi člani družine Zingiberaceae v razmerju 1 : 1. Pridobivali smo jih z dvema metodama, s superkritično ekstrakcijo pri p = 250 bar in T = 50 °C ter z ultrazvočno ekstrakcijo ob uporabi etanola kot topila. Višje izkoristke ekstrakcij posameznih rastlinskih materialov smo dosegli v primeru ultrazvočne ekstrakcije, z izjemo industrijske konoplje, ki se je v večji meri izločila pri superkritični ekstrakciji. Prav tako so pri omenjeni vrsti ekstrakcije mešanice industrijske konoplje z ingverjem, kurkumo in kardamomom dosegale višje izkoristke. Hkrati smo pri superkritičnem pridobivanju ekstraktov spremljali kinetiko, kjer so se najhitreje ekstrahirale komponente kurkume, medtem ko so komponente industrijske konoplje za izločitev potrebovale največ časa. Sledila je statistična obdelava podatkov, kjer smo s programom ANOVA potrdili, da ne prihaja do statistično pomembnih razlik pri antioksidantih in totalnih fenolih, hkrati pa opazili, da je prišlo do sinergističnega učinka antioksidantov v primeru mešanice industrijske konoplje in kardamoma. Pri omenjeni mešanici se prav tako izloči več alfa terpinil acetata kot pri samem kardamomu. Pozitiven vpliv mešanic smo zaznali še v primeru industrijske konoplje in ingverja, kjer se je izločilo več komponente CBD. Nadalje nam je s Pearsonovim korelacijskim testom uspeli dokazati močno statistično značilno korelacijo med antioksidanti in totalnimi fenoli, antioksidanti in biološko aktivnimi komponentami ingverja ter med samima komponentama ingverja (6-gingerolom in 6-shogaolom).
Ključne besede: Industrijska konoplja, Zingiberaceae, mešanice, kinetika ekstrakcij, sinergistični učinek
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 911; Prenosov: 187
Celotno besedilo (2,37 MB)