| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
GRADNJA S KONOPLJO
Tomaž Sekolovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega področje uporabe konoplje v gradbeništvu. V teoretičnem delu smo predstavili najbolj pogoste naravne materiale, ki se uporabljajo za gradnjo. V praktičnem delu smo izdelali beton z dodatkom konopljinega pezdirja, ki bi dosegal zastavljeno tlačno trdnost (10 MPa). Kot vezivo smo pri izdelavi betona uporabili naravno hidravlično apno (NHL) ter cement (CEM I), ki je edini cement brez dodatkov. Na teh vezivih smo najprej opravili standardne preizkuse, na podlagi katerih smo lahko kasneje dobili primerno recepturo za izdelavo betona. Nato smo izdelali vzorce betona različnih receptur. Na podlagi teh receptur smo kasneje izdelali vzorce betona s konopljinim pezdirjem. To smo naredili tako, da smo prejšnjim recepturam odvzemali groba zrna agregata in tega glede na maso nadomeščali s konopljinim pezdirjem. Na vseh vzorcih smo nato opravili preizkus tlačne trdnosti, katerih rezultati so se ujemali z našimi predpostavkami. V ekonomskem delu pa smo naredili stroškovno ter vrednostno analizo izdelave zidakov iz betona s konopljinim pezdirjem.
Ključne besede: beton, konoplja, konopljin beton, naravni materiali, gradnja z naravnimi materiali.
Objavljeno: 09.03.2016; Ogledov: 1077; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
INDUSTRIJSKA KONOPLJA (Cannabis sativa L. ssp. sativa) V SLOVENIJI IN PO SVETU
Meta Medved, 2012, diplomsko delo

Opis: Gojenje industrijske konoplje (Cannabis sativa L. ssp. sativa) ima v Sloveniji in po svetu še vedno negativen prizvok. Razlog za to je sorodnost te rastline z indijsko konopljo (Cannabis sativa L. ssp. indica), ki se vzgaja za pridobivanje droge. To se odraža tudi v zakonodaji, ki nekaterim državam prepoveduje, drugim pa omejuje gojenje konoplje. Namen te raziskave je predstaviti uporabnost in dobičkonosnost pri pridelavi konoplje, ter preveriti vpliv pojavnosti droge, indijske konoplje na pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji in po svetu. V analizi so Slovenija, njene sosednje države, ter pomembne države za gojenje konoplje v Evropi in po svetu. Podatki, pridobljeni iz različnih statističnih virov, predstavljajo stanje leta 2010. V svetu je največja pridelovalka industrijske konoplje Kitajska, največje količine zasega indijske konoplje pa beleži Mehika. Tehnika pridelave konoplje je okolju prijazna in s tem primerna v ekološkem kmetijstvu. Konoplja je s svojo vsestransko rabo uporabna in zaželena v vrvarski, papirni in avtomobilski industriji, gradbeništvu, za prehranske in kozmetične namene ter v zdravstvu. Prihodek po hektarju pridelovalne površine se giblje med 1400 in 1700 evri letno, kar je do pet-krat več, kot za koruzo. Vedno večja razširjenost drog in naraščanje odvisnikov od trdih drog po vsem svetu, nakazujeta na indirekten vpliv indijske na pridelavo industrijske konoplje, v Sloveniji in po svetu.
Ključne besede: industrijska konoplja, alternativna poljščina, uporabnost, pridelava
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 3628; Prenosov: 1194
.pdf Celotno besedilo (604,78 KB)

3.
Pridelovanje konoplje med legalnim in kriminalnim : diplomsko delo univerzitetnega študija
Sergeja Kos, 2012, diplomsko delo

Opis: Podatki o obstoju konoplje segajo daleč v zgodovino, še danes pa je to rastlina, ki dviguje veliko prahu. V diplomskem delu smo navedli dejstva o konoplji, osredotočili pa smo se predvsem na problem, ki je zajemal razlikovanje med stališči različnih starostnih generacij. S pomočjo anketnega vprašalnika smo anketirali 226 udeležencev raziskave. Ugotovili smo, da so do konoplje najbolj kritični anketiranci, ki so starejši od 40 let, sledijo pa jim anketiranci, mlajši od 18 let. V okviru problematike smo raziskovali tudi povezavo med dolgotrajno uporabo kanabisa in razvojem duševnih bolezni. To povezavo smo potrdili, saj je več avtorjev navedlo razvoj anksioznosti, depresije, psihoz, shizofrenije, preganjavice in sindroma odvisnosti od marihuane. Na drugi strani smo potrdili pozitivne učinke kanabisa na določena bolezenska stanja. Mednje štejemo rakasta obolenja, bolezen oči, imenovana glavkom, ter slabost in bruhanje pri bolnikih z AIDS-om ali anoreksijo. Potrjena je tudi uporaba za blaženje bolečin in krčev ter simptomov multiple skleroze. Pri uporabi v medicinske namene so vprašljivi stranski učinki, ki so lahko nepredvidljivi, saj se pri vsaki osebi ob zaužitju indijske konoplje pojavljajo nekoliko drugačni občutki. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature primerjali tudi škodljivost kanabisa, tobaka in alkohola za zdravje. Skozi raziskave smo zavrgli našo predhodno predpostavko, da so prepovedani produkti kanabisa bolj škodljivi od dveh dovoljenih drog. Znanstveniki so v letu 2007 zahtevali novo rangiranje 20 najpogostejših drog glede na škodljivost za zdravje. Alkohol se je znašel na zaskrbljujočem 5. mestu, tobak na 7., kanabis pa na 11. mestu. Glede na ugotovitve Evropskega centra za droge in odvisnost ima prekomerno uživanje alkohola mnogo hujše posledice, kot so ciroza jeter, prekomerni odmerek, nasilje in samomorilnost, prometne nesreče, učinek na zarodek in podobno. Posledice uživanja kanabisa so hujše od alkohola le pri potencialnih bolezni dihal, tobak pa je bolj škodljiv glede kardioloških bolezni in različnih oblik rakavih obolenj. Možnosti za razvoj odvisnosti so navedene kot velike pri pogosti uporabi vsake izmed preučevanih snovi.
Ključne besede: konoplja, industrijska konoplja, indijska konoplja, pridelovanje, legalizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 20.03.2013; Ogledov: 1363; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (362,27 KB)

4.
Konoplja kot legalni in ilegalni produkt : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jan Hočevar, 2012, diplomsko delo

Opis: Konoplja je ena najstarejših kultiviranih in vsestranskih rastlin. Že v preteklosti so jo uporabljali za pridobivanje vlaken, kot gradbeni material, v medicinske namene in tudi za kajenje. Zaradi vrst, ki vsebujejo psihoaktivne substance, kot je THC, so jo danes v mnogih državah prepovedali. Zelo veliko ljudi ob omembi konoplje pomisli na prepovedano drogo, in ravno zato so zraven legalnih produktov konoplje v nalogi predstavljeni tudi ilegalni — marihuana. Legalna pridelava konoplje pomeni predvsem industrijsko pridelavo te rastline. Industrijska konoplja obsega več vrst, mora pa ustrezati normam glede vsebnosti ključne psihoaktivne snovi, da zadosti strogim omejitvam. V Sloveniji je za industrijske namene največja dovoljena vsebnost THC-ja omejena na 0,2 %. Konoplja ima širok spekter možnosti predelave, in vedno več konopljinih izdelkov prodira na naše trge. Konoplja, ki se uporablja v zdravstvu, ima takšne značilnosti kot tista, ki se uporablja v nemedicinske namene in je v Sloveniji prepovedana. Starejši dokazi pa kažejo, da so konopljo uporabljali v medicinske namene že v starem Egiptu. Konoplja, ki ni namenjena medicinski uporabi, ima predvsem namen omamljanja in njena pridelava, nakup, prodaja so povezani s kriminaliteto. Zakonodaja v Sloveniji uvršča konopljo v najvišjo skupino prepovedanih drog, kar pomeni, da je nevarna za ljudi zaradi posledic, ki jih povzroča, in ni dovoljena za medicinsko uporabo. Zakonodaje se med različnimi evropskimi državami razlikujejo. Različni avtorji pišejo o legalizaciji kot o premiku v pozitivno smer, saj naj bi zmanjšala število kaznivih dejanj in prinesla dobiček državi.
Ključne besede: konoplja, legalizacija, industrijska konoplja, medicinska konoplja, diplomske naloge
Objavljeno: 18.03.2013; Ogledov: 1685; Prenosov: 748
.pdf Celotno besedilo (816,77 KB)

5.
Ocena politike pregona konoplje v Republiki Sloveniji, Kraljevini Nizozemski in Združenih državah Amerike : diplomsko delo univerzitetnega študija
Andrej Valenčak, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu avtor predstavi konopljo najprej kot rastlino in v nadaljevanju kot prepovedano drogo. Omenjena je njena več tisočletna zgodovina in povezanost s človekom, prikazana njena široka uporabnost v industriji in prehrani, nekaj besed pa avtor nameni visoki medicinski vrednosti omenjene rastline. V nadaljevanju avtor predstavi konopljo kot prepovedano drogo, pri čem prikaže njeno izredno visoko razširjenost, učinke ter posledice uporabe. Predstavljen je tudi odnos Republike Slovenije do konoplje, kjer je opisana področna zakonska regulativa ter delo policije pri odkrivanju in preiskovanju kršitev zakona s področja drog. Na koncu teoretičnega dela se avtor podrobno ukvarja z različnimi pristopi do urejanja problematike drog in prikaže politiko Združenih držav Amerike kot predstavnice najstrožjega modela, politiko Kraljevine Nizozemske kot predstavnice liberalnega modela ter politiko Republike Slovenije kot predstavnice mešanega modela obravnave prepovedanih drog. V empiričnem delu avtor analizira in predstavi podatke, zbrane iz nacionalnih poročil omenjenih držav in njihovih pristojnih institucij s področja drog. Prvi del raziskovanja je namenjen ugotavljanju dejanskega stanja na področju drog v Republiki Sloveniji, Združenih državah Amerike ter v Kraljevini Nizozemski in avtor že tu dobi prve vtise o uspešnosti različnih strategij držav. Pri delu se osredotoči predvsem na razširjenost uporabe marihuane med splošnim prebivalstvom in mlado populacijo, zdravstvene težave in smrtnost, povezano z uporabo drog, ter na kriminaliteto s področja prepovedanih drog. V nadaljevanju raziskovalnega dela avtor dobljene rezultate med državami primerja in tako pride do zaključnih ugotovitev, kateri pristop do urejanja problematike prepovedanih drog je na določenem segmentu najbolj učinkovit in primeren. Na podlagi dobljenih rezultatov avtor uspe potrditi hipotezo in zaključi z ugotovitvijo, da je toleranten odnos do marihuane najbolj primeren način obravnavanja te droge.
Ključne besede: konoplja, industrijska konoplja, medicinska konoplja, droge, politika do drog, Slovenija, Nizozemska, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 1168; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (446,26 KB)

6.
TRŽNE DIMENZIJE INDUSTRIJSKE KONOPLJE
Matija Hercog, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o industrijski konoplji. Natančneje o rastlini sami, pridelku, zgodovini, možnosti uporabe/ predelave, kakor tudi o tržnih dimenzijah. V diplomski nalogi sta tudi dve martketinški analizi SWOT in PEST.
Ključne besede: Industrijska konoplja, SWOT, PEST
Objavljeno: 29.11.2013; Ogledov: 1022; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

7.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ RAZLIČNIH SEMEN TER ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV
Jožica Ulčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Ključne besede: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1356; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
9.
Predlogi politike za ureditev statusa konoplje v slovenski zakonodaji
Toni Cahunek, 2011, magistrsko delo

Opis: Predlogi politike za ureditev statusa konoplje v slovenski zakonodaji
Ključne besede: konoplja, dekriminalizacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 675; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Pravna ureditev pridelave navadne konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji
Rok Tancer, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali različne regulatorne sisteme gojenja konoplje. Zanimalo nas je, kako pravni sistemi posameznih držav regulirajo konopljo in kako se pri tem prilagajajo mednarodnim pogodbam. Preučevanje je potekalo na podlagi študija različnih virov. Spoznali smo različne regulacije posameznih držav in njihove potencialne prednosti ter slabosti. Rezultat preučevanja je predlog za vpeljavo posamičnih pravnih regulacij na Slovenskem in predvidevanje posledic ter morebitnih težav ob vpeljavi takšnega sistema. Glavni cilj naloge je bila izdelava predloga za regulacijski sistem gojenja konoplje v Sloveniji. Prišli smo do zaključka, da bi za legalizacijo po vzoru ameriških držav bila potrebna dolgoročna strategija. Vsaka oblika legalizacije bi bila v neskladju s podpisanimi mednarodnimi pogodbami in posledično tudi z Ustavo Republike Slovenije, zato bi pred večjimi pravnimi spremembami bilo potrebno spremeniti Ustavo ali pa rešiti problem na mednarodnem nivoju. Najenostavnejša rešitev na mednarodnem nivoju bi bila reklasifikacija konoplje.
Ključne besede: konoplja (Cannabis sativa L.), regulacija, mednarodne pogodbe, zakonodaja, ustava
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 974; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (822,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici