| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA KONKURENCE NA TRGU KINEMATOGRAFOV V SLOVENIJI
Vesna Lipovčić, 2009, diplomsko delo

Opis: Trg kinematografov v Sloveniji doživlja zadnjih nekaj let pomembne spremembe. Gradnja multipleksov je pomenila velik prelom v navadah obiskovanja kinematografov, drugačen način preživljanja prostega časa in višjo vrednost storitve za obiskovalce. Razvoj tehnologije je povzročil nastanek posredne konkurence, ki nudi danes možnost ogleda filmov preko interneta, avdiovizualnih medijev in televizije. Na tako konkurenčnem trgu imajo možnost preživeti samo tisti, ki dovolj dobro poznajo trg in svoje konkurente. Z namenom analize konkurence na trgu kinematografov v Sloveniji, sem v teoretičnem delu diplomske naloge povzela teoretična spoznanja domačih in tujih avtorjev, v empiričnem delu pa opravila analizo sekundarnih virov in izvedla anketiranje na temo zadovoljstva s ponudbo v multikinu Planet Tuš in v Kolosej v Mariboru, da bi ugotovila, kaj so ključne prednosti in slabosti dveh največjih ponudnikov kinematografske dejavnosti v Sloveniji. Po mnenju vprašanih vpliva na obisk kinematografov izbor filmov, kvaliteta zvoka in slike v dvorani ter kvaliteta sedežev v dvorani. Oba kinematografa sta pri ocenjevanju teh dejavnikov prejela visoke ocene. Rezultati ankete so pokazali, da anketiranci v povprečju več obiskujejo in so tudi bolj zadovoljni s ponudbo multikina Planet Tuš, saj ponuja poleg osnovnih pričakovanj obiskovalcev ob obisku kina tudi večjo izbiro dodatne ponudbe zabave, udobnejše sedeže v dvoranah in prijetno vzdušje. Kolosej je prejel nižje ocene zaradi majhnega števila obiskovalcev in dogajanja v samem centru ter zaradi problematike parkiranja. Vpliv konkurence ima blagodejen učinek na ponudbo, cene in tudi na potrošnike. Ponudniki se morajo trudili zadovoljiti potrebe in želje kupcev oz. uporabnikov in jim skušati ponuditi več kot konkurenčna podjetja. To pa je možno doseči le s stalno in natančno analizo konkurence.
Ključne besede: konkurenca, konkurent, analiza konkurence, tržna moč, kinematograf, Planet Tuš, Kolosej, anketni vprašalnik
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 2773; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (587,60 KB)

2.
IZMENJAVA INFORMACIJ MED KONKURENTI IN NJENA ZDRUŽLJIVOST S PRAVILI KONKURENČNEGA PRAVA
Karmen Gajšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izmenjavo informacij med konkurenčnimi podjetji, torej tistimi, ki delujejo na isti ravni proizvodnega oz. storitvenega procesa. Ugotavljamo, da lahko izmenjava informacij med udeleženci na trgu pozitivno vpliva na konkurenco, saj je tako za ponudnike kot za potrošnike bistvenega pomena, da razpolagajo s čim več informacijami, na podlagi katerih lahko sprejmejo boljše poslovne oz. nakupne odločitve. Po drugi strani pa lahko izmenjava določenih informacij olajša nastanek tajnih dogovorov med konkurenčnimi podjetji in omogoča spremljanje skladnosti udeleženih podjetij s pogoji takšnega dogovora. V diplomskem delu je izmenjava informacij analizirana in prikazana v obeh kontekstih. Z vidika konkurenčnega prava je najpomembnejše in hkrati tudi najtežje razlikovanje med izmenjavo informacij, ki spodbuja konkurenco in tisto, ki vodi zgolj do usklajenega ravnanja konkurenčnih podjetij, s čimer konkurenci povzroča škodo. Odgovor na to dilemo poskuša podati številna sodna in druga praksa v zadevah, ki so pomembno vplivale na razvoj in oblikovanje pravil na področju izmenjave informacij. Pomemben korak pri urejanju pa predstavljajo tudi Smernice o uporabi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije za sporazume o horizontalnem sodelovanju. Čeprav Smernice obravnavajo vse pomembne okoliščine – značilnosti trga, značilnosti informacij in tudi značilnost same izmenjave, še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj. V določenih primerih lahko namreč ugotovimo, da ni natančnih pravil za opredelitev, kdaj neka izmenjava informacij pomeni omejevanje konkurence. Diplomska naloga tako izpostavlja dileme glede časovne meje oz. aktualnosti izmenjanih podatkov, pogostosti izmenjave podatkov in izmenjave javnih podatkov.
Ključne besede: konkurenčno pravo, horizontalni sporazumi, izmenjava informacij, konkurent, tajno dogovarjanje, preglednost trga, ekonomska učinkovitost, potrošnik
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (494,76 KB)

3.
Analiza rasti podetja impol, d. o. o.
Ines Knuplež, 2018, diplomsko delo

Opis: Rast podjetja je pojav, ki nastane v trikotniku med količino proizvedenega blaga, cenami in v podjetju zaposleno delovno silo ter proizvajalnimi sredstvi. Rast podjetja je smiselna takrat, kadar je njegova velikost manjša od optimalne velikosti, to je od tiste velikosti, pri kateri lastniki podjetja zaslužijo maksimalni profit. Trdimo pa lahko, da podjetje raste tudi takrat, ko zmanjšuje svojo velikost, če se lahko na ta način približa optimalni velikosti. Osnovni fazni model ima naslednje štiri faze: faza rojstva, faza preživetja, faza rasti in faza zatona podjetja ali posla (Tajnikar, 2006). Izbrano podjetje Impol d. o. o. smo primerjali s tremi konkurenti s konkurenčno in tržno analizo. Analizirali smo sredstva, čiste prihodke od prodaje, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, dodano vrednost na zaposlenega in čisti poslovni izid obračunskega obdobja. Pri konkurenčni analizi smo izbrano podjetje Impol d. o. o. primerjali s tremi konkurenti – Talum, Cimos in LTH Castings. Te konkurente smo definirali na podlagi podatkovne baze GVIN, ki smo jih izbrali glede na panogo. Primerjavo smo naredili za leta 2014, 2015 in 2016. Največji konkurent je LTH Castings, ki pri kar treh kazalnikih dosega prvo mesto. Najslabši pa je konkurent Cimos, ki pri treh analizah dosega negativno povprečno stopnjo rasti. Pri tržni analizi smo analizirali podjetje Impol. d. o. o. glede na izbrane kazalnike po kraju – Slovenska Bistrica, regiji – Podravska in dejavnosti – C 24.350. Izvedli smo primerjavo za povprečje na veliko podjetje, za lažjo in bolj realno primerjavo. Podjetje Impol d. o. o. je rastlo na podlagi poslovnega izida. Prihodki so bili konstantni. Obe povprečni stopnji rasti sta bili pozitivni, vendar prevladuje poslovni izid. Uspeli so povečati prodajo izdelkov na vseh segmentih. Ostajajo vodilni dobavitelj palic za kovanje v Evropi. Povečali so delež prodaje profilov po naročilih, sklenili dolgoročne pogodbe in razvili nov segment prodaje profilov, namenjenih avtomobilski industriji. Povečali so obseg povpraševanja za folije. Uspeli so obdržati vse kupce. Pri nekaterih so tudi povečali obseg prodaje. Utrdili so ugled znamke Impol. Impol d. o. o. je v letih ves čas rastel. Sklenemo torej lahko, da je podjetje v fazi rasti. Še vedno vsako leto zaposli več ljudi. Velik pomen pripisujejo razvoju. Vsako leto povečujejo prodajo izdelkov in s tem tudi dobiček. Imajo jasno zastavljene cilje in strategijo, ki jih bodo uresničili do leta 2025. Da pa smo se prepričali, če je Impol d. o. o. res v fazi rasti, smo se udeležili predavanja o podjetju in o tem povprašali direktorico Kadringa, ki je predstavljala podjetje. Potrdila je, da je Impol v fazi rasti, saj vsako leto z razvojem, cilji in strategijami nadgrajuje rast. Najpomembnejši cilj je povečanje letnega prihodka na več kot milijardo evrov: povečati dobiček na 86 milijonov evrov v letu 2025, povečati obseg proizvodnje z 241 tisoč ton v letu 2017 na 406 tisoč ton v letu 2020.
Ključne besede: rast podjetja, konkurenčna analiza, tržna analiza, podjetje Impol d. o. o., konkurent.
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 202; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici