| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 201
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen prodajne funkcije pri graditvi konkurenčnih prednosti varnostnega podjetja
Miran Vršec, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: varnost, varnostna podjetja, konkurenca
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (295,76 KB)

2.
Varovanje in konkurenca
Ingrid Paš, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: varovanje, konkurenca, Slovenija, zasebno varovanje, službe varovanja
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (198,23 KB)

3.
Dileme sodobnega oglaševanja : izbrane teme
2023, učbenik

Opis: Osrednja tema monografije so različni vidiki oglaševanja blaga in storitev. Poleg pravil o javni rabi slovenskega jezika v oglaševanju monografija vsebuje celoviti pregled pravil o oglaševanju v obstoječi slovenski zakonodaji. Poleg splošnih so vključene tudi bolj specifične teme, kot so primerjalno oglaševanje, varstvo otrok v oglaševanju, vplivnostni marketing in uporaba pravil konkurenčnega prava v zvezi s položajem in odgovornostjo vratarjev oziroma digitalnih platform v oglaševanju. Obravnavane so nekatere nove oblike oglaševanja, kot je ciljano politično oglaševanje, ki zajema prikazovanje prilagojenih oglasov o političnih kandidatih in pravno regulacijo tega na ravni EU, ter varstvo osebnih podatkov v oglaševanju. Ostali prispevki se nanašajo na različna področja in vključujejo oglaševanje in trženje z vonjavami s prikazom in analizo pomembnejših sodnih primerov, položaj platformnih delavcev v dejavnosti oglaševanja in njihov dostop do kolektivnega dogovarjanja ter problematiko v zvezi s prihodki od oglaševanja v povezavi s pravico do zasebnosti uporabnikov.
Ključne besede: oglaševanje, potrošnik, podjetje, konkurenca, osebni podatki, vplivnostni marketing, ciljano politično oglaševanje, platformno delo, pravna regulacija vonjev, samoregulativa, spletna platforma
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (6,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Raziskovanje uporabne vrednosti teorije dinamičnih zmožnosti : sinteza teoretičnih predpostavk
Lidija Breznik, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Teorija dinamičnih zmožnosti kot zadnji, aktualni pristop k proučevanju osnov konkurenčnih prednosti pomeni preskok v načinu razmišljanja in delovanja, saj v ospredje postavlja dinamičnost okolja, ki mu ne moremo ubežati, temveč se mu stalno prilagajati. Glede na relativno kratek čas proučevanja teorije dinamičnih zmožnosti so nastali številni poskusi opredeljevanja, vendar so pri razumevanju teorije povzročili še večjo zmedo. V prispevku predstavljamo sintezo osnovnih izhodišč in predpostavk teorije dinamičnih zmožnosti, na katerih so gradili njeni raziskovalci. S tem želimo opozoriti na potencial, ki ga teorija ponuja, ter spodbuditi raziskovalce k njenemu nadaljnjemu proučevanju, še posebej v empiričnem smislu. Z uvajanjem terminologije v slovenski prostor razširjamo možnosti za njen napredek.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčne prednosti, teoretični vidik
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 312; Prenosov: 0

5.
Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme : zbirka vaj
Jerneja Prostor, Lina Burkelc Juras, 2023, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava.
Ključne besede: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca
Objavljeno v DKUM: 09.08.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
DAVČNE OAZE
Vesna Bolte, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (373,19 KB)

7.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 815; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

8.
Alternativni načini zaščite geografskega porekla vina v Sloveniji in Severni Makedoniji : diplomsko delo
Andrej Bitrakov, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava tematiko alternativnih načinov zaščite geografskega porekla vina v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji (EU) in Republiki Severni Makedoniji. Geografsko poreklo proizvodov se v izbranih sistemih primarno in neposredno varuje prek t. i. sui generis sistema zaščite. Gre za sistem pravnih pravil in načel, s katerimi se ureja označba geografskega izvora (OGI) kot posebna pravica industrijske (intelektualne) lastnine, ki varuje geografski izvor različnih proizvodov, med njimi tudi vin. Kljub dolgoletni tradiciji tega sistema se pri pridelovalcih vin v modernem času zaradi vsebinske zahtevnosti pogojev za registracijo OGI za vina, kompleksnosti in zapletenosti postopka registracije ter izključujoče narave sistema zaščite na ravni EU vse pogosteje pojavljajo zamisli o uporabi nadomestnih orodij za zaščito geografskega porekla svojih proizvodov. Na podlagi podrobnejše vsebinske analize določb veljavnih slovenskih in makedonskih predpisov ter predpisov EU, stališč vodilne teorije prava OGI, prava znamk in konkurenčnega prava ter sodne prakse Sodišča EU avtor ugotavlja, da obstajajo številni drugi, alternativni načini varstva OGI za vina, ki niso zaščitene v okviru t. i. neposrednega sistema varstva. Kot alternativne možnosti varstva se tako kažejo predvsem kolektivna in certifikacijska znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja in pravo varstva potrošnikov. Posebna pozornost je pri tem v magistrskem delu namenjena ne samo osnovni analizi različnih institutov, ki lahko vsaj na teoretični ravni služijo kot alternativno sredstvo za varstvo geografskega imena vin, ampak tudi primerjavi ureditve teh institutov v Sloveniji (ter s tem EU) in Severni Makedoniji. Ugotovitve zaključnega dela so relevantne tudi z vidika večletnega spora med EU in Združenimi državami Amerike (ZDA) o (ne)ustreznosti sui generis sistema zaščite geografskega porekla vina. Izhajajoč iz raziskave alternativnih načinov varstva in zlasti s pomočjo primerjave zaščite geografskega porekla vina z OGI in znamkami avtor ocenjuje, da imajo OGI kot posebna vrsta pravice industrijske lastnine številne jasne in očitne prednosti, ki jih pomembno ločijo od preostalih proučevanih instrumentov. Dodana vrednost OGI je tako v izjemno širokem obsegu varstva, ki ga ti zagotavljajo svojim imetnikom, neomejenem času trajanja, neplačilu pristojbin ter odpornosti pred spremembo v generično ime in posledično izgubo zaščite.
Ključne besede: OGI, posredni sistem varstva, kolektivna znamka, certifikacijska znamka, nelojalna konkurenca, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja, pravo varstva potrošnikov, carinsko pravo.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 1215; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Izvrševanje konkurenčnih pravil EU: vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019 : vloga nacionalnih konkurenčnih organov v luči Direktive 1/2019
Filip Lenovšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Svobodna konkurence predstavlja enega od temeljev notranjega trga EU. Sistem varstva konkurence temelji na decentraliziranem javnem izvrševanju pravil konkurenčnega prava EU s strani Komisije in NKO. Zaradi nacionalne procesne avtonomije so med NKO nastajale razlike, ki so ogrožale učinkovito uveljavljanje členov 101 in 102 PDEU. Cilj Direktive 1/2019 je odprava razlik in vzpostavitev minimalnih standardov delovanja NKO. Uvodoma je v nalogi predstavljen sistem izvrševanja členov 101 in 102 PDEU s poudarkom na Uredbi 1/2003 in nekaterih drugih pomembnejših vprašanjih sistema. Analizirane so ključne določbe Direktive 1/2019. V povezavi z njimi se tesno obravnava vloga NKO, predvsem pa se konkretneje predstavi nezavezujoče pravo, ki ga je izoblikovala Komisija in EMKO. Poudarek je dan tudi sodni praksi SEU in ESČP. Ker imajo slednji viri podlago v strokovnem znanju in dolgoletnih izkušnjah, predstavljajo pomembno vodilo državam članicam, za katere je področje konkurenčnega prava še vedno relativna novost. Navsezadnje bo analizirana ureditev javnega izvrševanja členov 101 in 102 PDEU v RS. Ta temelji na ZPOmK-1 in AVK kot organu pristojnemu za konkurenco v RS. Zaradi implementacije Direktive 1/2019 je ureditev v RS obravnavana v luči Direktive 1/2019. Slednjo ima namen implementirati predlog ZPOmK-2, katerega določbe so predstavljene na mestih, kjer le-te prenašajo rešitve Direktive 1/2019 v slovensko zakonodajo. Rešitve, ki jih prinaša Direktiva 1/2019, bodo okrepile NKO za boj proti kartelom, hkrati pa pomembno prispevale k dvigu konkurenčne kulture skozi EU in posledično k še večjemu poudarku na varstvu konkurence in nadaljnjim spremembam zakonodaj držav članic na tem področju. Predlog ZPOmK-2 v večji meri povzema rešitve Direktive 1/2019, vendar še vedno ostaja problematičen z vidika določb o neodvisnosti, saj slednjih ne ureja dovolj transparentno, hkrati pa nekatera vprašanja prepušča v ureditev AVK, kar lahko predstavlja nevarnost za arbitrarne posege, če sam zakon ne vsebuje pravil o mejah dovoljenih intervencij v delovanje AVK s strani državnih organov ali zasebnih subjektov.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčni organi, člen 101 in 102 PDEU, Uredba 1/2003, Direktiva 1/2019, ZPOmK-1, AVK
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 848; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Razvijanje in ohranjanje konkurenčne prednosti na primeru slovenskega podjetja
Petra Kirbiš, 2021, diplomsko delo

Opis: Pomen konkurenčne prednosti in njegov vpliv na uspešnost in rast posameznih podjetij se je v zadnjih nekaj letih precej povečal. Podjetja ne glede na njihovo velikost, lokacijo in panogo se morajo s tem dejavnikom soočiti in ga uresničiti. Samo prepoznavanje elementov, ki bi nam pri doseganju konkurenčnega položaja pripomogli, pa lahko predstavlja izziv. Na trgih so konkurence velike, saj obstaja veliko enakovrednih tekmecev, ki proizvajajo in prodajajo izdelke za odjemalce. Pomembno je, da podjetja osvojijo načine, kako to opraviti boljše kot konkurenca, prav tako pa morajo biti pazljivi in se zaščititi pred raznimi posnemalci. Pri tem si lahko pomagajo s strategijami, konkurenčnimi viri ter raznimi izolacijskimi mehanizmi. V diplomski nalogi bomo zgoraj omenjene dejavnike spoznali na osnovi teorije, nato pa spoznano še podkrepili na primeru uspešnega slovenskega podjetja Steklarna Rogaška d. o. o.. Pri tem bomo v aplikativnem delu spoznali sam način poslovanja podjetja ter ugotovili kako jim je skozi pretekla leta uspelo osvojiti konkurenčnost na svetovnem trgu. Na koncu diplomske naloge bomo izpostavili ključne kompetence za doseganje konkurenčne prednosti, ki jih uresničujejo v izbranem podjetju.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčna prednost, trajna konkurenčna prednost, strategije, izolacijski mehanizmi, človeški viri, organizacijski viri
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 974; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici