| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 220
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
NORME V SLOVENSKIH PODJETNIŠKIH SUBJEKTIH S TUJIM LASTNIŠKIM KAPITALOM
David Fleischmann, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom skušal opisati norme in pravila obnašanja zaposlenih v dveh podjetjih, in sicer v podjetju, kjer sem bil zaposlen - Toyota Adria d.o.o., in v podjetju, kjer sem zaposlen danes - Renault Nissan Slovenija d.o.o. Opisal bom razlike vodenja japonskih in francoskih lastnikov, splošno klimo ter načine komuniciranja in odnose med zaposlenimi v dveh v celoti specifičnih podjetjih s skrajno različno kulturo. Poudarek bom dal predvsem na specifične razlike med podjetjema, ki so posledica različne kulture, in sicer na različni delovni čas, različne delovne navade, predvsem pa na sam pristop k delu, ki je pri omenjenih dveh podjetjih z vseh zornih kotov povsem drugačen. Cilj diplomskega dela je predvsem najti boljše načine dela ter vzpodbudno delovno okolje za zaposlene. Osredotočil se bom na načine kadrovanja in izobraževanja v omenjenih podjetjih ter na podlagi lastnih izkušenj in drugih strokovnih vsebin predstavil dva različna načina dela, s katerima se srečujejo zaposleni v teh dveh podjetjih iz področja avtomobilske industrije. V teoretičnem delu bom predstavil organizacijsko kulturo, ki močno vpliva na uresničevanje strategije organizacije. Le-ta predstavlja trajen sistem vrednot, prepričanj in predpostavk, ki so skupne pripadnikom v določeni organizaciji. Organizacijska kultura te vrednote, prepričanja in predpostavke med seboj povezuje tako, da zaposleni vedo, kako naj se vedejo, hkrati pa omogoča lažje prilagajanje okolju. Najbolj pomembno pri tem pa je zadovoljstvo zaposlenih, saj je prav to najpomembnejši vzrok za prostovoljni odhod zaposlenih iz podjetij. Uvajanje sprememb v podjetje je dolgotrajen in težaven proces, spreminjanje organizacijske kulture pa je še posebej težka naloga, saj je le-ta v podjetju globoko ukoreninjena, zato se sprememba ne more zgoditi čez noč. Na kulturi se odraža vsaka aktivnost, sprememba ali vedenje, vsaka sprememba kulture pa povzroči spremembe na vseh področjih organizacije. Cilj vsakega podjetja, če hoče ostati dolgoročno konkurenčno, mora tako biti podpiranje, nadgrajevanje in spodbujanje dejanj za doseganje ciljev.
Ključne besede: organizacija, kultura, vrednote, konkurenčnost
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 1462; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (428,00 KB)

82.
ANALIZA KONKURENČNEGA POLOŽAJA KOVAČNICE UNIOR NA IZBRANIH TRGIH EU
Marko Zemljak, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana podrobna strateška analiza konkurenčnega položaja kovačnice Unior na izbranih trgih EU. Na začetku sta predstavljeni analiza notranjega in zunanjega okolja podjetja ter primerjava s konkurenco. Prikazana je podrobna strateška analiza konkurenčnega položaja kovaškega podjetja Unior, pri čemer so ugotovljene prednosti in slabosti omenjenega podjetja v primerjavi z drugimi kovačnicami na izbranih trgih EU ter tudi njegove priložnosti in nevarnosti. Podana je ocena, da morajo vse prihodnje strateške odločitve podjetja temeljiti na relevantnih tržnih analizah in informacijah, saj je mogoče samo tako zagotoviti določeno stopnjo konkurenčne prednosti.
Ključne besede: konkurenčnost, benchmarking, analiza SWOT, konkurenca
Objavljeno: 08.11.2010; Ogledov: 2030; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

83.
DEVIZNI TEČAJ DINARJA IN KONKURENČNOST SRBSKEGA GOSPODARSTVA
Irena Ratković, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Delo diplomskega seminarja z naslovom Devizni tečaj dinarja in konkurenčnost srbskega gospodarstva je razdeljeno na dva dela, teoretični, ki vsebuje že znana dejstva in empirični, ki vsebuje statistične podatke in predstavijo srbsko gospodarstvo. V teoretičnem delu je pomembna opredelitev deviznega tečaja in njegove definicije. Tukaj smo predstavili, nominalni, realni in efektivni devizni tečaj, klasifikacijo (po IMF) in teorije oblikovanja deviznih tečajev, kot so plačilnobilančna teorija, teorija paritete kupne moči, monetarna ali denarna teorija in premoženjska ali portfeljska teorija. Tudi politična situacija v državi močno vpliva na gibanje deviznih tečajev in s tem tudi na konkurenčnost gospodarstva. Prav zato je pomembna tudi predstavitev srbskega gospodarstva, če namreč vemo, kaj se je dogajalo v državi tako na političnem kot na ekonomskem področju, lažje razumemo razmere v državi. Kazalniki, kot so globalna konkurenčnost, konkurenčnost turizma in kreditni ugled še dodatno oblikujejo sliko gospodarstva. V teoretičnem delu smo predstavili še deviznotečajno politiko v Srbiji. Na to smo navezali empirični del, ki predstavlja izračune nominalnega, realnega in efektivnega deviznega tečaja v obdobju od 2003 do 2008. Pri empiričnem delu smo upoštevali največje izvozne partnerice Srbije v tem obdobju. Najprej smo predstavili nominalni devizni tečaj dinarja v primerjavi z vsako izvozno partnerico. Temu so sledili izračuni realnega deviznega tečaja, ki so nam povedali, če je domače (srbsko) gospodarstvo pridobilo ali izgubilo na konkurenčnosti v primerjavi s svojim partnerjem. Na koncu smo izračunali nominalni efektivni in realni efektivni devizni tečaj. Pri nominalnem efektivnem deviznem tečaju smo pogledali, kako se giblje valuta (dinar) v odnosu na tehtano povprečje valut drugih držav, vključenih v košarici. Pri realnem efektivnem deviznem tečaju smo nominalni efektivni devizni tečaj tako prilagodili, da je postal uporaben za merjenje mednarodne konkurenčnosti države.
Ključne besede: Ključne besede: bilateralni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, deviznotečajna politika, mednarodna konkurenčnost in Srbija.
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1769; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (495,15 KB)

84.
REGIONALNA EKONOMSKA INTEGRACIJA NAFTA IN NJENI EKONOMSKI ODNOSI Z EU
Nataša Mastnak, 2010, diplomsko delo

Opis: Severnoameriški prostotrgovinski sporazum, ki je stopil v veljavo leta 1994 sestavljajo tri države članice-ZDA, Mehika in Kanada. Sporazum povezuje tri zelo različne države, ki so se med seboj povezale, da bi med seboj boljše sodelovale in postale bolj konkurenčne v svetu. NAFTA ureja pravila trgovanja med članicami in v praksi pomeni postopno odstranjevanje vseh možnih ovir v trgovanju med članicami. Sporazum ima na vse tri članice različne učinke, vsem je skupno, da jim je prinesel tako koristi kot tudi negativne posledice. Veliko je kritik na račun NAFTE, nekaj izmed njih je upravičenih, nekaj pa samo izraz političnih in drugih prepričanj. V nečem se pa tako kritiki, kot tisti, ki so z NAFTO sorazmerno zadovoljni, strinjajo in to je, da NAFTA ni izpolnila vseh pričakovanj, glede dejanskih učinkov na gospodarstva vseh treh članic. Pomembna dosežka integracije sta sporazuma o sodelovanju na področju dela in pa varstva okolja. Za prihodnost je načrtovana širitev integracije, s čimer pa se veliko ljudi ne strinja. Vse tri države članice so med seboj zelo povezane, posebej ZDA so zelo pomembna trgovinska partnerica preostalih dveh članic. NAFTA in EU med seboj nimata podpisanega nobenega sporazuma na tej ravni, je pa zato sodelovanje med državami članicami NAFTE in EU veliko boljše in bolj poglobljeno, predvsem EU in ZDA sta zelo veliki partnerici pa tudi tekmici, saj njuni gospodarstvi skupaj predstavljata skoraj polovico svetovne ekonomije. Tudi za Slovenijo so članice NAFTE zelo pomembne, predvsem ZDA; blagovna menjava med njima je veliko večja kot pa trgovanje Slovenije z Mehiko ali Kanado. Tako da če na kratko povzamemo-NAFTA je sporazum in integracija, ki je na začetku obetala veliko več, kot pa je kasneje dejansko izpolnila, ima tako prednosti kot slabosti, kar pa ima tako ali tako vsaka stvar v življenju, odvisno iz katerega zornega kota gledamo in odvisno od tega, kaj želimo. Tako da lahko rečemo, da je še vedno prostor in čas za izboljšave obstoječe integracije, vendar le, če bo za to interes na vseh straneh.
Ključne besede: NAFTA, EU, regionalna ekonomska integracija, območje proste trgovine, odstranitev ovir, ekonomska unija, povezovanje držav, konkurenčnost, statistika trgovinskih odnosov, sporazumi, statistični indikatorji, posledice integriranja držav, mednarodna trgovina, odnosi med državami, Slovenija.
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 3439; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (352,64 KB)

85.
POSTAVITEV MONTAŽNE LINIJE POLGREDI S STANDARDOM ISO TS 16949
Aleksander Pavlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri uvajanju novega proizvoda v podjetje se srečamo z veliko problemi organizacijskega značaja. Pojavlja se vprašanje, kakšne so naše kapacitete, kakšen je taktni čas, kako podrediti ciklus čase taktnemu času. Za premostitev teh problemov podjetje GKN Driveline Slovenija vpeljuje različne modele za dvig kakovosti in konkurenčnosti. Posebno pozornost moramo posvetiti kupcu in kvaliteti izdelka. V današnjem poslovnem svetu lahko poslujemo le, če smo imetniki določenih standardov kakovosti. Jedro problema diplomskega dela se navezuje ravno na avtomobilski standard ISO/TS 16949, ki predpisuje izdelavo FMEA analize, ki je podrobnejše predstavljena. Ob organizaciji proizvodnje in izračunu taktnega časa je bilo ugotovljeno pomanjkanje kapacitet, kar je sprožilo aktivnost postavitve nove montažne linije. Med fazo postavljanja montažne linije sem vključil veliko metod vitke proizvodnje, kateri rezultati so racionalnejša in kakovostna proizvodnja. Zaloge montažnih delov uravnavamo s sistemom KANBAN, za kontrolo prisotnosti montažnih elementov pa smo uporabili model Poka Yoke. Moje razmišljanje o povišanju stopnje avtomatizacije obstoječe montažne linije prinaša povišanje produktivnosti, nižanje stroškov in zmanjšanje ponavljanja napak. Vse aktivnosti v okviru postavitve montažne linije so se izkazale za uspešne, saj smo uspešno prestali eksterni audit in izdelavo vzorcev polgredi.
Ključne besede: kakovost, konkurenčnost, metode, analize, planiranje proizvodnje, taktni čas, cikl čas, Poka Yoke, vizualizacija, montaža, montažna linija, celica, skladiščenje, delovna oprema, operater, simulacije.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2672; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

86.
ZNAČILNOSTI DINAMIČNIH PODJETIJ IN PRIMERJALNA ANALIZA RAZVOJA NA DVEH PRAKTIČNIH PRIMERIH
Damjan Heric, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Značilnosti dinamičnih podjetij in primerjalna analiza razvoja na dveh praktičnih primerih smo s pomočjo teoretičnega in empiričnega dela analizirali dejavnike, ki vplivajo na uspešno rast, razvoj in konkurenčnost hitrorastočih podjetij. Pri tem smo se osredotočili tudi na pomen dinamičnih podjetij za slovensko gospodarstvo. Ker se nahajamo v obdobju svetovne gospodarske krize, je še toliko pomembnejša vloga dinamičnih podjetij, ki imajo nasproti ostalim podjetjem večjo sposobnost prilagajanja spremembam na trgu, sposobna so hitreje odkriti nove poslovne priložnosti, jih uresničiti in v relativno kratkem času doseči hitro rast ter jo tudi obdržati. Najpomembnejše pa je dejstvo, da so dinamična podjetja tudi največji ustvarjalec novih delovnih mest in bistveno pripomorejo tudi h gospodarski rasti. Empirična analiza potrjuje, da sta analizirani podjetji uspešni pred podelitvijo naziva »gazela« in prav tako po njem.
Ključne besede: dinamična podjetja, dinamični podjetnik, okolje podjetja, rast, konkurenčnost.
Objavljeno: 25.01.2011; Ogledov: 2097; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

87.
MANAGEMENT ZNANJ V NOVI KREDITNI BANKI MARIBOR
Sabina Jerenko, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar prikazuje pomembnost managementa znanja v Novi Kreditni banki Maribor. V prvem delu predstavljamo znanje kot enega izmed pomembnejših dejavnikov v podjetju, ki želi doseči uspešno poslovanje in ohraniti konkurenčno prednost. Znanje, učenje, usposabljanje, nadgrajevanje in prenos znanja so tesno povezani z managementom znanja, zato je le-ta predstavljen na koncu prvega dela. V drugem delu se osredotočamo na konkreten gospodarski subjekt, kjer je predstavljeno podjetje po organiziranosti, po glavnih mejnikih ter po izobrazbeni strukturi zaposlenih. Ta del je namenjen nadaljnjemu proučevanju prenosa znanja v organizaciji, kako le-ta poteka, čemu je namenjen,na kakšen način se izvaja, prav tako so predstavljene ugotovitve, podani pa so tudi predlogi in izboljšave. Diplomski seminar temelji na proučevanju literature in na analizi sekundarnih virov ter lastnih mnenj, ki temeljijo na razgovorih z zaposlenimi v Novi KBM. Zaradi vsakodnevnih sprememb mora Nova Kreditna banka Maribor, če želi ustvariti dolgoročen uspeh, neprestano nadgrajevati znanja, kajti le na tak način se znanjem lahko prilagodi.
Ključne besede: učenje, management znanja, banka, zaposleni, motiviranje, usposabljanje, prenos znanja, podjetje, uprava in konkurenčnost.
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 1294; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (598,06 KB)

88.
Konkurenčnost prometnih sistemov : diplomsko delo
Sergeja Zimšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Konkurenčnost med ponudniki prevoznih storitev ima danes velik pomen. Uporabniki so vedno bolj zahtevni, zato jim ponudniki poskušajo ponuditi čim hitrejši prevoz ob najnižjih možnih stroških. V diplomski nalogi smo se odločili predstaviti konkurenčnost med cestnim in železniškim prometnim sistemom. Pod drobnogled smo vzeli potniški in tovorni promet, ki se odvija v okviru obeh sistemov. Predstavili smo slovensko prometno politiko, ki sicer izhaja iz Evropske prometne politike, in njene usklajene ukrepe, ki morajo strmeti k uporabnem, smotrnem, kakovostnem in učinkovitem prometnem sistemu. Osredotočili smo se na statistične podatke, s katerimi smo ugotovili, v katerem prometnem sistemu se opravi največ prevoza, nato pa s kritično analizo podali vse prednosti in slabosti obravnavanih prometnih sistemov. Predstavili smo še eksterne učinke in nato razmišljali o rešitvi problema. Splošno je znano, da največji problem povzročajo prav ceste, zato smo kot rešitev predlagali preusmeritev v železniški promet ali kombiniranje obeh prometnih sistemov. Z rešitvijo bi se povečala tudi konkurenčnost med prometnimi sistemi, Sloveniji pa bi prinesla nove priložnosti za razvoj.
Ključne besede: konkurenčnost, prometni sistemi, potniški prevoz, tovorni prevoz
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 1696; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

89.
IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V PODJETJU UNICREDIT LEASING, D.O.O.
Suzana Antolin, 2010, diplomsko delo

Opis: S tehnološkim in družbenim razvojem v okolju se spreminjajo tudi potrebe in želje po izdelkih oziroma storitvah. Če želi podjetje temu slediti, mora stalno spremljati spremembe v okolju ter tiste znotraj podjetja. S tem imamo v mislih predvsem spremljanje zaposlenih in njihovega znanja, saj je to glavni pogoj za konkurenčnost podjetja. Prav zato pravimo, da je nastopilo obdobje ravnanja s človeškimi viri oziroma obdobje stalnega izobraževanja zaposlenih. Ker se tudi podjetje UniCredit Leasing, d. o. o., zaveda pomembnosti vlaganj v znanje zaposlenih, so izobraževanja stalnica v našem podjetju. Kakovost in učinkovitost teh izobraževanj pa je tisto, kar nas zanima, zato smo diplomsko nalogo posvetili raziskovanju tega. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge bomo predstavili temeljne pojme, metode in oblike ter pomen izobraževanja zaposlenih. V drugem, raziskovalnem delu pa bomo predstavili izvajanje izobraževanja v podjetju UniCredit Leasing, d. o. o., naredili bomo analizo raziskave ter podali ugotovitve in predloge.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, zaposleni, znanje, konkurenčnost, ravnanje s človeškimi viri
Objavljeno: 04.03.2011; Ogledov: 1961; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

90.
GOSPODARSKA KONKURENČNOST SAVINJSKE REGIJE
Helena Povh, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so primerjane socialno-ekonomske spremembe v regiji po letu 1991 in njihov vpliv na konkurenčnost gospodarstva. Savinjska regija ima prehodno lego v Sloveniji in v Evropi. Naravnogeografsko jo zaznamuje krajinska pestrost in s tem velik turistični potencial. Gostota poselitve je nadpovprečna, demografska struktura je ugodna. Regijsko gospodarstvo so zaznamovale številne spremembe, kot posledica svetovnih gospodarskih trendov s prehodom v postindustrijsko družbo. Osamosvojitev Slovenije, tranzicija in prehod na tržno gospodarstvo so v začetku devetdesetih let v regiji povzročili hudo gospodarsko krizo. Industrija, kot nosilec gospodarske rasti regije, je temeljila na zastareli opremi. Delovno intenzivne panoge je zajel proces deindustrializacije, ki je povzročil vsesplošno družbeno krizo. Začel se je proces prestrukturiranja, ki je narekoval strukturne spremembe v gospodarstvu. Kmetijstvo je izgubljalo v ekonomskem pomenu regije, z integracijo znanosti in tehnologije se je zmanjšalo število zaposlenih v industrijskih dejavnostih. Sočasno s prestrukturiranjem sta potekala tudi procesa terciarizacije in kvartarizacije gospodarstva, začel se je povečevati pomen storitev. Kot posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu je nastopila tudi preobrazba pokrajine. Nova družbena, politična in gospodarska prelomnica je nastopila z vstopom na skupni evropski trg. Z obdobjem globalizacije in tržno naravnane ekonomije, se poglabljajo razvojne razlike med regijami. Konkurenčno gospodarstvo temelji na novi industriji, ki zaposluje visoko izobraženo in inovativno usmerjeno delovno silo. Čeprav v dejavnostni strukturi prevladujejo storitve, je za regijsko gospodarstvo značilen nadpovprečen delež industrije. Steber regijskega gospodarstva ostajajo velike industrijske družbe, usmerjene v predelovalno dejavnost in gradbeništvo. Industrijska tradicija bo še naprej pomembna in perspektivna usmeritev, seveda ob potrebnem prestrukturiranju. Izobrazba zaposlenih in vlaganje v raziskovalno—razvojno dejavnost sta nizki, povezava med gospodarskimi objekti in regionalnimi institucijami znanja pa je premalo izkoriščena. Ena glavnih prednosti regije je strateško pomembna prometna lega, ki lahko ob vzpodbujanju podjetništva in izgradnji ustrezne infrastrukture izkoristi svoj človeški potencial in industrijsko tradicijo ter postane konkurenčna v Sloveniji in na globalnem trgu.
Ključne besede: deindustrializacija, delovno intenzivne panoge, tržna ekonomija, nova industrija, postindustrijska družba, terciarizacija, skupni evropski trg, konkurenčnost
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 1706; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici