| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PREKRŠKOVNI VIDIK KRŠENJA PRAVIL KONKURENČNEGA PRAVA V RS IN EU
Matej Bokalič, 2010, diplomsko delo

Opis: Delo pred bralcem želi celovito zajeti in predstaviti sankcije, ki sledijo kršenju pravil konkurenčnega prava, ter jih sistematično umestiti v posamezne pravne veje. Avtor ugotavlja, da je ureditev kršenja pravil konkurenčnega prava različna po posameznih pravnih sistemih in da sta ureditvi po predpisih Republike Slovenije in Evropske unije bolj prizanesljivi od ureditve v Združenih državah Amerike. Najtrdnejši argument za to je ameriška podreditev kršitve izključno pravilom kazenskega prava. Kazenskemu pravu je sicer podrejena kršitev tudi po slovenskem pravu, vendar je bistvena razlika od ameriške ureditve v tem, da taka ureditev ni izključna, saj je kršitev opredeljena tudi kot prekršek, kar je za zdaj v praksi edini način sankcioniranja. Sama praksa sankcioniranja kršitev s področja varstva konkurence se približuje ureditvi po pravu EU, ki kršitve podreja prekrškovnim pravilom. Glede odškodnin je najmilejša ureditev v RS, saj se omejuje na višino dejanske škode in izgubljeni dobiček, sodna praksa Sodišča EU dopušča kaznovalne odškodnine v državah članicah, ki so jih vpeljale v svoj nacionalni pravni red, medtem ko je kaznovalna odškodnina splošna značilnost ameriške ureditve. Bistveno pozornost avtor namenja prekrškovnemu vidiku kršitev in ugotavlja proevropsko agresivnost Zakona o prekrških in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S spremembo Zakona o prekrških se je predpisom s področja varstva konkurence široko odprla možnost visokih, nominalno nelimitiranih glob v odstotku letnega prometa, vendar avtor ugotavlja, da je od vseh predpisov s širšega področja varstva konkurence to možnost izkoristil le Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Čeprav visoke globe zagotavljajo močno generalno in specialno prevencijo, avtor opozarja na nezaželene posledice, kot sta ohromitev prihodkov v državni proračun in nevarnost plačilne nesposobnosti poslovnih subjektov. V sklopu smernic, po katerih organi varstva konkurence določijo višino globe, avtor ugotavlja bistveno večji niz pravil v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih skladno s členom 23 Uredbe št. 1/2003, ki jih uporablja Komisija, kot v Zakonu o prekrških, ki ga uporablja Urad za varstvo konkurence. Večji nabor je po mnenju avtorja dobrodošel za temeljito individualizacijo sankcije. Avtor pozornost usmerja v program prizanesljivosti kot enega novejših institutov, ki se uporablja samo kot sredstvo odkrivanja kartelov, in v sklopu katerega se prijavitelju odpusti plačilo globe ali se mu globa zmanjša. Na eni strani gre za domiselni institut z učinki razkrivanja in sankcioniranja kartelov, kar je vsekakor dobra lastnost tega programa, ki se prek prijave udeležencev kartela odraža v manjši potrebni aktivnosti in številčnosti organa varstva konkurence za zaznavanje kartelov ter posledično v nižjih stroških učinkovitega delovanja organa. Druga stran programa prizanesljivosti pa je možnost njegove zlorabe, ki bi lahko bistveno utrdila tržni položaj pobudnika kartela in prijavitelja v eni osebi in ki bi lahko s sankcioniranjem v kartelu prostovoljno udeleženih konkurentov na trg učinkovala negativno.
Ključne besede: KONKURENČNO PRAVO, SANKCIJA, KAZEN, ODŠKODNINA, PREKRŠEK, KAZNIVO DEJANJE, GLOBA, OMEJENA GLOBA, NEOMEJENA GLOBA, PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI, ODPUSTITEV GLOBE, ZNIŽANJE GLOBE
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 2332; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (737,00 KB)

4.
ANALIZA POJMA KONCENTRACIJE V KONKURENČNEM PRAVU
Luka Inkret, 2010, diplomsko delo

Opis: Avtor naloge obravnava koncept koncentracije podjetij v konkurenčnem pravu. Koncentracije podjetij so oblika integracij podjetij, ki so z vidika konkurenčnega prava zanimive predvsem zaradi negativnih učinkov na strukturo trga, zaradi česar je bil oblikovan sistem predhodnega nadzora nad koncentracijami. Temeljni predpis, ki ureja področje nadzora koncentracij, je uredba 139/2004 oziroma Uredba o nadzoru koncentracij, ki predstavlja pravno podlago za delovanje Komisije EU na področju presoje koncentracij. V diplomski nalogi obravnavamo predvsem izpolnjevanje prvega pogoja za presojo koncentracij v skladu z uredbo, in sicer da mora transakcija predstavljati koncentracijo v smislu člena 3(1) uredbe. Pravilna interpretacija tega pogoja je izjemnega pomena zaradi pravne varnosti in predvidljivosti končnih odločb, saj omogoča podjetjem udeleženim v koncentraciji, da še pred stikom s Komisijo ugotovijo ali njihove aktivnosti predstavljajo koncentracijo v smislu uredbe ali ne, od česar je odvisna tudi njihova obveznost priglasitve koncentracije. Ugotavljamo, da bi se z bolj dosledno interpretacijo pojma koncentracije, dvignila raven pravne varnosti, pri čemer se očitki nanašajo predvsem na delo Komisije, kateri lahko očitamo nedoslednost pri presoji pogojev za nastanek koncentracije v smislu uredbe.
Ključne besede: koncentracije podjetij, pogoji za presojo koncentracij, konkurenčno pravo EU, uredba 139/2004, pridobitev nadzora, združitve, skupni podjem
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 2391; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (573,40 KB)

5.
Razmerje med konkurenčnim pravom Evropske skunosti in pravicami intelektualne lastnine
Kristina Širec, 2010, diplomsko delo

Opis: Konkurenčno pravo je del prava Skupnosti, ki vedno bolj pridobiva na pomenu. Posebej pomemben je stik s pravicami intelektualne lastnine, o čemer je teklo že veliko razprav. Postavlja se namreč vprašanje, ali so pravice intelektualne lastnine v stalnem konfliktu s konkurenčnim pravom ali pa morda ti dve področji predstavljata samo različno pot do istega cilja. Načeloma je namreč sprejeto, da področje pravic intelektualne lastnine in področje konkurenčnega prava nimata nasprotujočih si ciljev, ampak ravno nasprotno — cilj obeh je zviševanje potrošnikove blaginje. V luči prava Skupnosti moramo omenjeni področji opazovati predvsem skozi pravila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, posebej pa moramo izpostaviti člena 81 in 82, oziroma danes po sprejemu Lizbonske pogodbe oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije člena 101. in 102. te Pogodbe. Licenciranje pravic intelektualne lastnine načeloma odpira trg in na trg prinaša nove konkurente, ampak samo v kolikor ta licenčni sporazum ne vsebuje določb in omejitev, ki negativno vplivajo na trgovino med državami članicami in s tem omejujejo konkurenco v luči člena 101 Pogodbe. V kolikor pa licenčni sporazum vsebuje določeno omejitev, ki nasprotuje 1. odstavku člena 101 PDEU, pa se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko opraviči v okviru skupinske izjeme na podlagi sprejetih uredb oziroma na podlagi 3. odstavka istega člena, v kolikor pogojem za skupinsko izjemo ni zadoščeno. Z naslednjim pomembnim členom Pogodbe, torej s členom 102, pa je prepovedana zloraba prevladujočega položaja. Dejstvo je, da zgolj imetništvo neke pravice intelektualne lastnine še ne bo pomenilo zlorabe prevladujočega položaja, problem nastane predvsem v primeru, ko se ta pravica začne uporabljati na takšen način, da ima sama uporaba za posledico omejevanje konkurence na trgu Skupnosti. Razmerje med konkurenčnim pravom Skupnosti in pravicami intelektualne lastnine lahko najboljše opazujemo skozi sodno prakso, ki se je sicer skozi leta predvsem zaradi tehnološkega razvoja zelo spreminjala. Kljub temu pa daje nek okvir, znotraj katerega lahko realno presodimo medsebojni vpliv obravnavanih področij.
Ključne besede: konkurenčno pravo – pravice intelektualne lastnine – licence – usklajena ravnanja – sklepi združenj – zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2130; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (329,64 KB)

6.
PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI - PONUDBA, KI SE NE BI SMELA ZAVRNITI?
Mojca Poš, 2010, diplomsko delo

Opis: Ne glede na skoraj univerzalno zakonodajno prepoved kartelov se le-ti še naprej ustanavljajo in delujejo ter škodujejo družbeni blaginji. Konkurenčni organi držav se tako neprestano spopadajo z izzivom iskanja rešitev, s katerimi bi čim bolj uspešno preganjali kartele. Med njimi je tudi široka uvedba programov prizanesljivosti. Programi prizanesljivosti spodbujajo udeležence kartelov k razkritju kartelov v katerih sodelujejo in aktivnemu sodelovanju s konkurenčnimi organi v zameno za zaščito pred naložitvijo sankcij, ki jim sicer grozijo zaradi prepovedane kršitve. Spodbuja se jih k razkritju notranjih informacij iz prve roke, ki privedejo do odkritja kartelov in njihove hitrejše obsodbe z nižjimi stroški organov v primerjavi z drugimi metodami dela. V zameno jim je ponujena manjša denarna kazen, krajše zaporne kazni ali celo popolna odpustitev obojega. To ima več pozitivnih učinkov med katerimi so najpomembnejši zagotovo zmanjšanje stabilnosti kartelov, večanje učinkovitosti odkrivanja kartelov in njihove hitrejše obsodbe ter odvračanje od ustanavljanja novih kartelov. Pojavijo pa se lahko tudi negativni učinki, kot je npr. spodbujanje h kršitvi, saj zmanjšujejo pričakovane stroške kršitve. A praksa kaže, da prednosti veliko prevladujejo nad morebitnimi slabostmi. V diplomskem delu predstavljamo različne tržne strukture, ugotavljamo razloge za sodelovanje podjetij v kartelu in njihove spodbude za razkritje kartelov konkurenčnim organom. Nadalje analiziramo različno oblikovane modele programov prizanesljivosti in njihove učinke, prednosti in sporne aspekte programov prizanesljivosti ter predstavimo že delujoče programe prizanesljivosti nekaterih držav in njihovo uspešnost. Na podlagi vsega smo preučili ali so programi prizanesljivosti utemeljeni in smiselni, ugotovili kakšni programi prizanesljivosti so najbolj optimalni in uspešni ter predlagali ukrepe za izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: konkurenčno pravo, oligopol, konkurenčni organ, kartel, program prizanesljivosti, samoovadba
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 1781; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

7.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA:ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERA
Jure Ozimič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava področje konkurenčnega prava, natančneje zlorabo prevladujočega položaja, pri čemer se opira na analizo konkretnega primera. V izhodišču so predstavljeni nekateri temeljni ekonomski in pravni koncepti, teorije in pravila, na katerih temeljijo namen, usmeritve in cilji konkurenčnega prava in so temeljnega pomena za ustrezno razumevanje in uporabo pravil, ki urejajo zlorabo prevladujočega položaja v praksi. V drugem delu diplomsko delo na konkretnem primeru, na podlagi odločbe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 3073-9/02-4 z dne 4. maj 2004, osvetljuje ugotavljanje zlorabe prevladujočega položaja v praksi, pri čemer se osredotoča na vprašanja v zvezi z določitvijo upoštevnega trga, vezano prodajo ter omejevalnimi učinki, kakor so v obravnavanem primeru, kot posledica ravnanja podjetja Telekom d.d., ki je imelo prevladujoč položaj na trgu govorne telefonije, nastali na povezanem trgu storitev dostopa do interneta. Pri tem se diplomsko delo, izhajajoč iz dejstva, da slovenska konkurenčnopravna ureditev temelji na ureditvi EU, v pretežnem delu navezuje in opira na prakso institucij Evropske unije, to je Sodišča Evropske unije in Evropske komisije.
Ključne besede: Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, omejevanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja, upoštevni trg, vezana prodaja, povezani trgi, diskriminiranje konkurentov.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 2444; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (706,61 KB)

8.
VPLIV NOVELE ZPOmK-1A NA VEČJO UČINKOVITOST URADA ZA VARSTVO KONKURENCE
Simona Ojsteršek Turinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica v nalogi obravnava delovanje Urada RS za varstvo konkurence. Varstvo konkurence je v našem pravnem redu urejeno v konkurenčnem pravu kot delu tržnega prava. Konkurenčno pravo urejata dva zakona; Zakon o varstvu konkurence ZVK in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1. Avtorica se v nalogi osredotoča predvsem na delo Urada v skladu z določili prve novele ZPOmK-1. Avtorica v nalogi ugotavlja, da je bilo delo Urada pred sprejetjem novele ZPOmK-1A izredno oteženo. Urad namreč do sprejetja prve novele ni imel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in tako ni mogel pridobiti podatkov s katerimi bi mnogokrat lahko dokazal kršitve konkurenčnih pravil. Nadalje je lahko le od sodišča zahteval izročitev kopij dokumentacije pomembne za njegovo delo, in tako ni mogel dostopati do podatkov, ki so jih zasegli drugi organi. Prav tako ni mogel sankcionirati fizičnih oseb, ki s podjetjem niso bile v zvezi, pa so kljub temu ovirale preiskavo pooblaščenih oseb Urada v podjetju, itd. S sprejetjem ZPOmK-1A je Urad pridobil pomembna pooblastila in pristojnosti za lažje oz. kakovostnejše opravljanje svojega dela. Avtorica se v nalogi podrobneje ukvarja s temi pooblastili in pristojnostmi.
Ključne besede: konkurenčno pravo, Urad za varstvo konkurence, osebni podatki, poslovna skrivnost, zaupni podatki, preiskava, program prizanesljivosti, globa
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 1550; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (641,08 KB)

9.
KONKURENČNO PRAVO IN PROFESIONALNI ŠPORT PO LIZBONSKI POGODBI
Peter Hronek, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga obsega kartelnopravna vprašanja s področja športa iz perspektive evropskega konkurenčnega prava, katera se pojavijo zaradi organizacijske strukture evropskega športa in zaradi značilnih pristopov trženja. Naloga se posveča predvsem športnim panogam, katere so tipično organizirane v obliki športnih klubov in katerih organizacijska struktura temelji na principu krovne zveze. Po večini se magistrska naloga nanaša na nogomet, saj je nogomet na podlagi svoje organizacijske strukture za večino športov vzgled in s svojo popularnostjo in ekonomskimi vplivi, ki jih prinašajo nogometna tekmovanja pa je tudi najenostavneje prikazati ekonomske učinke. V začetku je razlaga nekaj definicij nekaterih pomembnejših pojmov, kateri pripomorejo k razumevanju te magistrske naloge. Prikazano je razmerje med športom in pravom unije na splošno. Cilj magistrske naloge je prikazati razmerje med profesionalnim športom v Evropi in kartelnim pravom, ki je urejeno v členih 101 in 102 PDEU (Pogodbe o delovanju Evropske unije), ter omeniti nekaj najpogostejših dilem in vprašanj, ki se pojavijo ob podrobnejši analizi tega področja.
Ključne besede: kartelno pravo, evropsko konkurenčno pravo, Lizbonska pogodba, profesionalni šport, EU
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 2045; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (500,89 KB)

10.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA: PROBLEM MOBITELOVEGA PAKETA ZA MLADE "ITAK DŽABEST"
Špela Horvat Mesner, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zlorabo prevladujočega položaja kot eno izmed treh oblik podjetniškega omejevanja konkurence. Avtorica v prvem delu s pomočjo literature, pravnih virov in domače ter tuje sodne prakse predstavi temeljne pojme, ki so pomembni za lažje razumevanje in uporabo pravil, ki pravno urejajo področje konkurenčnega prava oz. zlorabo prevladujočega položaja kot eno izmed pojavnih oblik. V drugem delu pa avtorica poda analizo novejše odločbe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 306-14/2009-239 z dne 13.2.2012, s katero je Urad na trgu mobilnih telekomunikacijskih storitev ugotovil zlorabo prevladujočega položaja s strani podjetja Telekom Slovenije, d.d. (prej podjetje Mobitel, d.d.), in sicer z zaračunavanjem predatorskih cen za maloprodajni paket Itak Džabest. Ugotovljena teoretična izhodišča iz prvega dela naloge avtorica uporabi pri opredelitvi pravilnosti oz. nepravilnosti posameznih bistvenih navedb odločbe Urada.
Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, zloraba prevladujočega položaja, upoštevni trg, tržna moč, Telekom Slovenije, predatorske cene
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1879; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (468,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici