| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
ZASNOVA KREATIVNE STRATEGIJE ZA LANSIRANJE BLAGOVNE ZNAMKE @LIFE
Jasmina Godec, 2014, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili ključne konkurenčne dejavnike za doseganje prepoznavnosti na trgu in naredili pregled sodobnih vidikov trženja. V empiričnem delu naloge smo opredelili dejavnike oziroma načine, s katerimi lahko podjetji Mikropis Holding in RC IKTS preko spletnega portala ter mobilne aplikacije @life učinkovito predstavita svojo ponudbo in opozorita na njeno širšo uporabno vrednost za svoje potencialne stranke, čemur sledi zasnova kreativne strategije z domiselnimi prijemi spletne promocije na družbenih omrežjih. @life storitev je opredeljena kot informacijska storitev, ki se nanaša na procesiranje mentalnih spodbud in informacij. Zraven zunanjih dejavnikov, ki izvirajo večinoma od zunaj iz panoge in so bistveni predvsem pri vstopu na zunanje trge, podjetji razpolagata zlasti z neotipljivimi resursi. Ti izvirajo iz podjetij in temeljijo na svežnju znanj ter sposobnosti. Predstavljajo tiho ali nemo znanje, zato imata podjetji lažjo pot pri doseganju konkurenčne prednosti. Potencialni dejavniki podjetij za doseganje trajne konkurenčne prednosti so prihranki zaradi raznolikosti ponudbe, premoženje blagovne znamke, znanje, inovacije in informacijska tehnologija. Za uspešno trženje storitve @life je ključno pridobiti ustrezne informacije o potencialnih trgih in ciljnih skupinah ter nato s kakovostno ponudbo izpolniti oziroma preseči pričakovanja uporabnikov. Če upoštevamo strateško načrtovanje trženjskih aktivnosti, je pomembno oblikovanje lastne trženjske aktivnosti, usmerjene v potrošnika. V okviru zasnove kreativne strategije smo izbrali komuniciranje z uporabo sodobnih komunikacijskih poti, saj dosedanje promocijske aktivnosti, ki so temeljile predvsem na klasičnih metodah, niso obrodile večjih sadov v smislu pridobivanja novih aktivnih uporabnikov. Tako v empiričnem delu naloga gradi komunikacijsko promocijsko strukturo, ki naj z minimalnimi finančnimi vložki zagotovi učinkovito predstavitev aplikacije v družbenih omrežjih ter z veliko kreativnosti vztrajno dopolnjuje ponudbo, usmerjeno k uporabnikom spletne storitve.
Ključne besede: konkurenčna prednost, kreativna strategija, trženje strokovnih storitev, družbena omrežja, storitev @life.
Objavljeno: 21.01.2014; Ogledov: 1584; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

22.
NARODNOSTNA RAZLIKOST KOT KONKURENČNA PREDNOST PODJETIJ
Nina Videtič, 2014, diplomsko delo

Opis: Z globaliziranjem gospodarstva prihaja v podjetjih do vse večjega prepletanja ras, narodnosti in kultur, saj se migracije delovne sile in hkrati podjetij samih odvijajo hitro in pogosto. Tako je delovna sila v velikih podjetjih v vedno večji meri narodnostno pisana. Zaradi ekstremno hitrega tehnološkega razvoja, hitrega pretoka informacij in visoke prepustnosti mej, je iskanje konkurenčnih prednosti vedno težje. Eno od področij, ki lahko podjetju prinaša prednost pred drugimi, je morda prav v narodnostni raznolikosti lastnega kadra. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu se seznanimo s pojmi raznolikosti, narodnostne raznolikosti, konkurence in upravljanja raznolikosti. V empiričnem delu pa raziskujemo, kako narodnostna raznolikost vpliva na konkurenčnost podjetja. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, poslanim na osebne naslove kandidatov za anketo po vsem svetu. Z analizo zbranih podatkov smo ugotovili, da raznolikost zaposlenih prinaša dodano vrednost podjetju, če je kvalitetno upravljana. Podjetja z narodnostno raznolikim kadrom so zaradi nabora ljudi iz različnih okolij na trgu uspešnejša, saj narodnostna raznolikost pozitivno vpliva na atraktivnost podjetja pri iskalcih zaposlitve, na višjo inovativnost in kreativnost ter na klimo v podjetju.
Ključne besede: raznolikost, narodnostna raznolikost, konkurenčna prednost, upravljanje raznolikosti, kadri.
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 746; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

23.
LOGISTIKA OBVEŠČEVALNIH DEJAVNOSTI NA EKONOMSKO POSLOVNEM PODROČJU
Alojzij Krapež, 2015, doktorska disertacija

Opis: Logistika obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju je vsekakor tema, ki bi je v našem okolju v preteklosti redko srečali. Ekonomsko poslovno področje in logistika sta soodvisni in v uspešen poslovni model povezani dejavnosti, vendar kako v to soodvisnost spada obveščevalna dejavnost. Vsekakor je ta navidezna dilema povezana z zgodovinskim razvojem obveščevalne dejavnosti in njene vloge v družbi. Prav zaradi tega je potrebno nekoliko osvetliti ta zgodovinski razvoj, ki je pripeljal do tega, da tudi obveščevalna dejavnost postaja nujno potrebna sestavina uspešnih poslovnih modelov. V preteklosti so bile obveščevalno varnostne službe bojevniki na nevidnem bojnem polju med posameznimi državami, vojaško političnimi bloki in dr. Ukvarjale so se predvsem z zbiranjem podatkov o drugih državah, t.i. vohunjenjem. Neredki so tudi primeri organiziranja zarot, atentatov in drugih dejavnosti, od koder izvira pogosto slabšalni prizvok, ki ga imajo te službe. Pomemben se nam zdi tudi vidik okolja, v katerem delujejo obveščevalno varnostne službe, saj s povezovanjem teh služb na nadnacionalnih nivojih prihaja tudi do širjenja in spremembe okolja, ki je bilo v preteklosti dokaj stabilno. Poleg sprememb okolja, nenehne spremembe v družbi in mednarodnem okolju, ki sta jih povzročila predvsem razpad blokovske delitve sveta in globalizacija, postavljajo pred obveščevalno varnostne službe vedno nove izzive. Po koncu hladne vojne in razpadu bipolarnih delitev sveta je bilo pričakovati, da bodo razmere in odnosi v državah – družbah in med njimi manj konfliktni, predvsem pa bolj prijazni, humani in varni. Bistveno spremenjen svet je spodbudil razvoj globalnih razsežnosti, hkrati s tem pa postal veliko bolj nestabilen in nepredvidljiv. V sodobnem okolju, ki je začelo nastajati po padcu blokovsko razdeljene Evrope in temelji na nadnacionalnih povezavah, se skladno s tem menja tudi vloga obveščevalno varnostnih služb, tako v nacionalnem kot tudi nadnacionalnem okolju. Oblikuje se sistem kolektivne varnosti, ki poleg vojaškega aspekta vsebuje tudi obveščevalno varnostnega. Temelji na prizadevanjih mednarodne skupnosti v zoperstavljanju nadnacionalnim grožnjam, med katere gotovo sodita terorizem in mednarodni organizirani kriminal. To potrjuje tudi obdobje po 11.9.2001, ko je zaradi znanih dogodkov prišlo do korenitih 8 sprememb v varnostni arhitekturi, znotraj katere zelo pomemben delež dobivajo tudi obveščevalno varnostne službe. Pravočasne in dobre informacije v današnjem svetu pomenijo prednost, pa naj se to nanaša na politično, gospodarsko ali vojaško področje. V tem segmentu ima svojo pomembno vlogo obveščevalno varnostna dejavnost. V preteklosti je bila obveščevalna dejavnost organizirana na nacionalnem nivoju in v izključni lasti države. V sodobnem svetu te omejitve počasi izginjajo (Podbregar, 2008). Ta kratek pogled nazaj ni pomemben samo zaradi dejstva, da je prišlo do sprememb v varnostni arhitekturi, temveč tudi nakazuje nekaj drugih pomembnih dejstev. Prvo je vsekakor širitev potrebe po obveščevalni dejavnosti na ekonomsko poslovno področje. Kot pravi Podbregar (2008) se posamezniki in organizacije, tako profitne kot neprofitne, v dinamičnem okolju v katerem živimo in ga kreiramo, srečujejo z vse večjo potrebo, ki bi jo na kratko lahko opisali s stavkom:«Potrebujem pravočasne, točne in uporabne podatke za odločanje«. Ta preprost stavek pred nas postavlja velike ovire, zahteva izjemno organiziranost in delovanje različnih teamov, skupin ter odlično infrastrukturo, večkrat vezano na najsodobnejše informacijske tehnologije. V sodobni informacijski družbi so nam mnogi podatki na voljo z relativno hitro dostopnostjo. Še vedno pa so nam za ključne odločitve potrebni podatki, ki morda v tistem trenutku niso razpoložljivi, so premalo natančni ali pa jih imajo v posesti ključni posamezniki, ki jih enostavno želijo zadržati zase in jih sami uporabiti za svoje lastne odločitve. Jelen (v Podbregar, 2008) glede tega izpostavlja ključno vlogo informacij v povezavi s silovitim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij, znanja kot intelektualnega kapitala in tveganja kot temeljne značilnosti dobe turbulentnih sprememb. Ne smemo pa prezreti še splošnega okvira, ki ga predstavlja - vsaj z gledišča razvitega sveta - pozni kapitalizem kot skupni imenovalec za različne izvedenke (turbokapitalizem, neokonservativizem, neoliberalizem in podobno), ki pogosto nosijo takšen ali drugačen ideološki pečat. A pomembneje kot to je, da prispevajo k zaostrovanju pogojev poslovanja in globalne konkurence. Podjetnik rabi na poti do uspeha tudi čedalje več znanja in informacij. Sodobne tehnologije ponujajo neobvladljive količine informacij, a hkrati postaja polje »občutljivih« informacij, ki so zaščitene pred nepooblaščenimi očmi, čedalje obsežnejše. Varujejo jih ne le sofisticirana tehnika in varnostni sistemi, temveč tudi zakon. A načeloma je dosegljiva vsaka, še tako varovana informacija. Vprašanje je le, koliko denarja in časa smo 9 pripravljeni investirati v rušenje ovir. Gre preprosto za vprašanje ekonomije in morale oziroma poslovne etike. Etika ponuja zabrisane meje, ostra ločnica pa je postavljena tam, kjer nemoralno početje prestopi prag zakona in preide na področje kriminalnega početja, točneje na področje poslovnega ali gospodarskega kriminala. Drugo pomembno dejstvo je, da je prišlo do t.i. privatizacije obveščevalne dejavnosti, ki je bila v preteklosti v ekskluzivni državni pristojnosti. Vse več je subjektov v poslovnem svetu, ki v svojo osnovno dejavnost vključujejo obveščevalno dejavnost z namenom pridobivanja konkurenčne prednosti na trgu. Obstaja cela paleta subjektov, ki na trgu nudijo storitve, ki so plod obveščevalne dejavnosti. Prav tako deluje tudi veliko subjektov, ki na trgu ponujajo storitve zaščite pred t.i. ekonomskim vohunstvom, pa naj gre za zgolj za zaščito vitalnih podatkov ali informacij, ali bolj kompleksne sisteme t.i. integralne varnosti. Poleg teh oblik, kjer poslovni subjekt na trgu lahko kupi te storitve, obstaja niz primerov, ko predvsem velike korporacije, znotraj svojih poslovnih sistemov, uvajajo obveščevalno dejavnost kot sestavino poslovnih procesov. S tem smo prišli do tretjega pomembnega dejstva in to je konkurenčna obveščevalna dejavnost. Kahner (1997) pravi, da je konkurenčna obveščevalna dejavnost sistematični program za zbiranje in analiziranje informacij o aktivnosti vaših tekmecev in splošnih poslovnih gibanjih, ki pomagajo k doseganju ciljev vaše družbe. Kot pravi Jelen (v Podbregar, 2008) ugledni Brintov inštitut postavlja ostro ločnico med konkurenčno obveščevalno dejavnostjo (Competitive Intelligence - CI) in poslovnim vohunstvom (Business Espionage). Konkurenčna obveščevalna dejavnost namreč uporablja javne vire za odkrivanje in razvijanje informacije o konkurenci, konkurentih in tržnem okolju. Za razliko od poslovnega vohunstva, ki razvija informacije z nelegalnimi sredstvi, kot je vdiranje (hacking), uporablja konkurenčna obveščevalna dejavnost javne informacije – vse informacije, ki so lahko legalno in etično identificirane in dostopne. Vprašanje ni zanimivo le konceptualno, temveč zarisuje povezavo - trikotnik med obveščevalnimi službami, precizneje, njenimi ekonomskimi sestavinami, poslovnim vohunstvom in poslovnimi družbami s svojimi programi konkurenčne obveščevalne dejavnosti . V tem trikotniku so podjetja tako subjekt te dejavnosti kot potencialni objekt, se pravi, bolj ali manj ranljiva tarča (etičnega in legalnega) zbiranja informacij ali vohunskih napadov, bodisi s strani obveščevalnih 10 služb bodisi s strani konkurenčnih podjetij. CI je že postala donosna dejavnost v razvitih gospodarstvih, kjer je veliko ponudnikov storitev. Razumevanje tako zgodovinskih vidikov obveščevalne dejavnosti, kakor tudi njene formalne in vsebinske transformacije, zahteva poznavanje temeljnih sestavin obveščevalne dejavnosti. Do teh pridemo s preučevanjem obstoječe literature. Glede tega Marrin (2014) poudarja, da so študije obveščevalne dejavnosti teoretično/akademsko dopolnilo k praksi nacionalne obveščevalno varnostne dejavnosti; so prispevek visoke izobrazbe za razlago preteklosti, razumevanje sedanjosti in napoved prihodnosti. So akademsko znanje, ki je pogosto vgrajeno v okvir širših študij vlade in zunanje politike in so koristne tudi za obveščevalne strokovnjake. Več kot je literature in se visokošolski programi, oddelki in celo visoke šole/univerze posvečajo študiju in poučevanju obveščevalne dejavnosti, se le-ta vedno bolj uveljavlja kot akademska disciplina. Vendar obstajajo vrzeli v literaturi, ki so posledica tega, da ni zagotovljena akumulacija znanja in njegovo združevanje v daljšem časovnem obdobju. Za izboljšanje študij obveščevalne dejavnosti kot akademske discipline bo potrebna okrepitev najboljših praks z identifikacijo, pridobivanjem, shranjevanjem, ustvarjanjem in razširjanjem novega znanja. Izvajanje teh praks bo okrepila skladnost študij obveščevalne dejavnosti kot akademske discipline in hkrati povečala svoj vpliv na širše/splošno znanje, javno razumevanje in vladne prakse. Poleg znanj s področja obveščevalne dejavnosti potrebujemo tudi znanja s področja logistike. Logistika je zelo široka znanost, ki povezuje organizacijska, ekonomska, finančna, informacijska znanja, znanja o varstvu okolja in mnoge druge v enoten sistem. Opredeljuje se kot znanost in kot dejavnost, s katero smo obvladali fizični tok blaga, energije, informacij in človeških virov, in tako postane eden glavnih delov poslovne in tržne strategije. Prisotna je v vseh fazah poslovnega procesa v podjetju in je povezana z vsemi temeljnimi poslovnimi funkcijami. V znanstveni sferi obstaja jasno izražena potreba po definiranju generičnega modela logistike obveščevalnih dejavnosti, ki bo dobra platforma za organiziranje in upravljanje konkretnih aplikativnih modelov znotraj javnega in zasebnega ekonomsko poslovnega sektorja. Odločitev za organiziranje in financiranje takih modelov znotraj javnih in zasebnih gospodarskih družb, je predvsem odgovornost vodstvenih struktur, ki brez take podpore pri poslovnih odločitvah, 11 izgubljajo pomemben del konkurenčnosti ekonomsko poslovnega okolja in s tem pomemben potencialni tržni delež, ki predstavlja materialno osnovo za splošno blaginjo celotne družbe. Poleg teoretičnih znanj, sta nam potreben nabor informacij ponudili tudi dve raziskavi, ki smo jih izvedli z namenom definiranja modela logistike obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju. Z združitvijo znanj smo pristopili k preučevanju logistike obveščevalne dejavnosti na ekonomsko-poslovnem področju, ki je kompleksno in za solitarno znanstveno raziskavo preobsežno. Zaradi tega smo področje omejili na prodajo državnih deležev v slovenskih podjetjih, ki predstavlja enega od ključnih procesov, ki poteka in je praktično podlaga za kvaliteten razvoj slovenske družbe v prihodnosti. Definicijo ključnih dejavnikov logistike obveščevalne dejavnosti v procesu prodaje državnih deležev v slovenskih podjetij smo zato postavili v naše znanstveno-raziskovalno ospredje. Naše raziskovanje je rezultiralo z oblikovanjem procesnega modela logistike obveščevalne dejavnosti na ekonomsko-poslovnem področju kot prvega takega modela v Sloveniji. S tem se je odprl tudi prostor za vse nadaljnje raziskave na tem področju. Količina in kakovost znanj s tega področja je lahko učinkovito orodje managementa podjetij za doseganje konkurenčne prednosti na trgu. Model logistike obveščevalnih dejavnosti na ekonomsko poslovnem področju, je teoretično in empirično kompleksen model, ki omogoča, da je kvaliteta odločitev na osnovi informacij pridobljenih preko mreže obveščevalnih dejavnosti bistveno višja, kot kvaliteta tiste odločitve, ki je sprejeta na osnovi tradicionalnih »instiktivnih« procesov.
Ključne besede: Obveščevalna dejavnost, logistika, gospodarstvo, konkurenčna prednost
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 1279; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

24.
Priprava projekta selitve podjetja iz najetih v lastne prostore na primeru podjetja MF-CT d.o.o.
Samo Fijavž, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pripravo projekta selitve podjetja na realnem primeru podjetja MF-CT d.o.o. iz Ljutomera. V teoretičnem delu smo predstavili osnove projektov, projektnega menedžmenta ter konkurenčne prednosti. S pomočjo teorije smo nato prikazali pripravo projekta selitve podjetja na primeru podjetja MF-CT d.o.o. Pripravili smo vsebinsko zasnovo za selitev, določili objektne in namenske cilje, pripravili terminski plan selitve ter ocenili tveganja projekta. Prav tako smo razčlenili ekonomiko projekta in določili rentabilnost projekta.
Ključne besede: Projektni menedžment in projekti, priprava projekta, selitev proizvodnje, zagonski elaborat projekta, ganntov diagram, konkurenčna prednost.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 1577; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

25.
Model vpliva trženjskih virov na tržno in finančno uspešnost organizacije
Borut Milfelner, 2008, doktorska disertacija

Opis: Model vpliva trženjskih virov na tržno in finančno uspešnost organizacije
Ključne besede: podjetje, poslovanje podjetja, uspešnost poslovanja, trženje, konkurenčna prednost, image, inovacije, modeli, raziskave, razvoj
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 742; Prenosov: 133
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
RAZVOJNE DILEME IZVOZA KVALITETNEGA POHIŠTVA DRUŽBE CRI CELJE
Martina Lipičnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija je dežela lesa, žal pa se lesna in pohištvena industrija v Sloveniji še ni povsem izvila iz krča krize, katere začetki segajo v čas osamosvojitve Slovenije. Evropski proizvajalci pohištva imajo v svetu dober ugled in s sodobno tehnologijo ter kreativno ustvarjalnostjo sooblikujejo svetovni trend na pohištvenem trgu. V diplomskem delu smo predstavili majhno družbo CRI Celje, ki v eni izmed različnih dejavnosti predeluje les v kakovostno pohištvo, ki ga v pretežnem delu izvaža na avstrijski trg lokalnemu kupcu. Z analizo procesa izvoznega trženja in procesa priprave in izvedbe izvoznih poslov, smo prepoznali motive in značilnosti izvoznega trženja družbe. Vključevanje družbe na tuje trge je nujno za obstoj njene enote Pohištvo in je ključna strategija rasti enote. Z vključevanjem v mednarodno poslovanje se podjetja srečujejo z neznanim tujim okoljem ter z zahtevami po specifičnih znanjih in izkušnjah. Ta specifična znanja so temelj razvoju in uspešnemu nastop na tujih trgih. Slovenski proizvajalci pohištva morajo razviti svojo konkurenčno sposobnost v odnosu do mednarodnih konkurentov in oblikovati izvirne načine zadovoljevanja potreb in zahtev kupcev. V današnjem času torej ni več vprašanje, ali naj se mali proizvajalci pohištva vključujejo v mednarodno poslovanje, ampak se je potrebno odločiti kako hitro in kakšna strategija nastopa bo najbolj optimalna glede na njihove objektivne sposobnosti in omejitve.
Ključne besede: izvozno trženje, strategija nastopa, stanje pohištvene industrije, konkurenčna prednost, predlogi za krepitev.
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 404; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

27.
DINAMIČNE ZMOŽNOSTI KOT DEJAVNIK KONKURENČNE PREDNOSTI IN POSLOVNE USPEŠNOSTI PODJETJA
Igor Kos, 2016, magistrsko delo

Opis: V okviru strateškega managementa predstavlja proučevanje konceptov konkurenčne prednosti velik izziv za teorijo ekonomske znanosti. Zaradi pojasnjevanja realnih razmer v sodobnih gospodarstvih ima to področje tudi lahko uporabno vrednost za prakso konkretnih podjetij. Osnove konkurenčne prednosti se glede na dogajanja v okolju skozi čas spreminjajo. Podjetja reagirajo različno na zunanje dogodke in skušajo pridobiti konkurenčno prednost na razlikovalen način, ki ga posebej dobro obvladajo. Skozi relativno dolgo časovno obdobje raziskovanja so se razvile različne teorije, ki pojasnjujejo osnove konkurenčne prednosti podjetij. V naši nalogi smo v uvodnem delu podrobneje prikazali štiri teorije. Teorija na temelju dinamičnih zmožnosti, ki je nastala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ravno v času hitrih sprememb, si je zadala za cilj pojasniti uspeh in neuspeh na ravni podjetja na osnovi ugotovitve specifičnih notranjih in zunanjih sposobnosti za obvladovanje spreminjajočega se okolja. Med konkurenčno prednostjo in uspešnostjo poslovanja podjetja ni nujna neposredna vzročno-posledična povezava. Ugotavljanje razlikovanja med konkurenti je relativno enostavno pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja, pri ugotavljanju konkurenčnih prednosti pa predstavlja to nalogo, ki zahteva zelo mnogo znanja z različnih področij poslovanja. Cilj teorije dinamičnih zmožnosti je razumeti osnove konkurenčne prednosti in poslovne uspešnosti podjetja. Slovenska podjetja so se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo znašle na velikem prostem trgu izpostavljene evropski in tudi svetovni konkurenci. V magistrski nalogi obravnavamo vsebino teorije dinamičnih zmožnosti na teoretični in empirični ravni. Namen raziskave je glede na redkost dosedanjega obravnavanja prispevati k razumevanju dinamičnih zmožnosti v slovenskem prostoru. Problem proučevanja predstavlja ugotavljanje »dodane vrednosti« v obliki razlikovanja med navadnimi in dinamičnimi zmožnostmi. Empirični del raziskave temelji na kvalitativnem proučevanju vzorca izbranih slovenskih podjetij s področja živilske industrije na osnovi uporabe študij primerov. Glavni cilj raziskovalne naloge je ugotoviti, ali imajo proučevana podjetja zmožnosti, ki bi jih lahko opredelili kot dinamične, in kakšen je njihov vpliv na konkurenčen položaj in poslovno uspešnost posameznih podjetij. Za poglobljeno proučevanje smo izbrali pet podjetij iz panoge predelave mleka. Gre za zrelo panogo z dolgo tradicijo. V Sloveniji je panoga z vidika rasti v dolgem obdobju stagnacije. V obdobju od 2011 do 2014 so proučevana podjetja poslovala z vidika uspešnosti zelo različno, in sicer manjše mlekarne uspešneje od večjih. Podobna ugotovitev velja tudi za konkurenčen položaj, kjer pa dodatno izboljšuje svoj položaj na domačem trgu druga največja mlekarna. Pri proučevanju dinamičnih zmožnosti izbranih podjetij smo ugotovili, da jih mlekarne razvijajo različno, in sicer v tržnih nišah, na osnovi lastne zgodbe, na osnovi ugotovitve ključnih izzivov v mlečni panogi in na neključnih proizvodnih programih. Na zastavljeno raziskovalno vprašanje, kaj je v izbranem vzorcu podjetij mogoče prepoznati kot dinamične zmožnosti, so bile prepoznane kot ključne managerske zmožnosti in kot manj razvite zmožnosti človeških virov. Izvajanje potrebnih sprememb v smeri dinamičnih zmožnosti je bolj posledica vpliva turbulentnega okolja kot pa zavestna strateška odločitev podjetij v smislu prepoznanja in izkoriščanja podjetniških priložnosti. Drugo raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je, kako lahko povežemo prepoznane dinamične zmožnosti posameznih podjetij z njihovo konkurenčno prednostjo in poslovno uspešnostjo. Glede na tržni položaj ugotavljamo skladnost med ugotovljenimi dinamičnimi zmožnostmi posameznih podjetij in njihovim konkurenčnim položajem. Primerjava konkurenčnega položaja in poslovne uspešnosti kaže na izrazito prednost obeh manjših mlekarn v primerjavi z večjimi.
Ključne besede: strateški management, konkurenčna prednost, poslovna uspešnost, dinamične zmožnosti, panoga predelave mleka, študija primera
Objavljeno: 02.08.2016; Ogledov: 456; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

28.
Outsourcing logističnih dejavnosti v slovenskih malih proizvodnih podjetjih
Renata Bizjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Podjetje posluje v okolju polnem izzivov, ki ga silijo v čedalje večja prilagajanja in soočanja s kakovostnimi, stroškovnimi, pravnimi in okoljevarstvenimi zahtevami. Če želijo biti podjetja uspešna, konkurenčna, doseči gospodarsko rast in razvoj, morajo slediti tržnim in proizvodnim novostim ter zahtevam. Umestiti jih morajo v svoje poslovanje in se tako izogniti morebitnim negotovostim. Ena od možnih poslovnih sodelovanj je prenos dela dejavnosti ali celotne dejavnosti na zunanjega izvajalca (outsourcing). Bistvo zunanjega izvajanja so stroškovne, produktivne ali druge koristi. Izvajalec mora izločeno dejavnost opraviti uspešneje, kot če bi jo podjetje opravilo samo. Pred izločanjem dejavnosti ali storitve mora podjetje pretehtati razloge za sodelovanje in proti njemu z zunanjimi izvajalci. V diplomskem delu smo podrobno opredelili zunanje izvajanje, njegove prednosti in slabosti ter razloge za uvajanje zunanje oskrbe v povezavi z logistično dejavnostjo proizvodnega podjetja. Da smo dobili vpogled v teoretični del, smo izvedli raziskavo med malimi proizvodnimi podjetji v Republiki Sloveniji. Podjetja se odločajo za zunanje izvajanje zaradi osredotočenja na ključne aktivnosti, zmanjševanja operativnih stroškov in pridobivanja tujih znanj ter izkušenj. Najpogosteje podjetja izločajo varstvo pri delu, čiščenje in pravno svetovanje.
Ključne besede: zunanje izvajanje, logistika, logistična dejavnost, konkurenčna prednost, proizvodna podjetja
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 748; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

29.
RAZUMEVANJE IN REŠEVANJE KONFLIKTOV KOT KONKURENČNA PREDNOST
Katja Punčuh, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsak s svojimi izkušnjami, doživljanjem prispeva k raznolikosti, kar pa je lahko tudi razlog za nastanek konfliktov. Dojemanje samega sebe, naši odnosi do drugih, vrednote in pogledi imajo vpliv na način, kako pristopimo h konfliktu oziroma jih rešujemo. Zaradi negativnega odnosa do konflikta, veliko le-the žal ostane nerešenih. Konfliktom se izogibamo, koliko se lahko. Konflikt moramo videti kot priložnost za sprostitev, soočanje različnih mnenj in interesov, kar pripomore k bolj produktivnemu in kreativnemu delu v organizaciji. V učinkovitem komuniciranju lahko najdemo odgovor, kako vzdrževati dobre odnose, saj nas neučinkovita komunikacija vodi v nesoglasja, konflikte, spore in nam prinaša veliko negativnih čustev. Komunikacija je zato zelo pomembna veščina, ki jo je potrebno osvojiti, če želimo biti uspešni. Posledice konfliktov so lahko pozitivne in negativne. Po eni strani konflikti spodbujajo razvoj in je tako določena mera konfliktov pozitivna in zaželjena. Po drugi strani pa lahko delujejo razdiralno na organizacijo, jo celo uničijo. Tako je nujno potrebno raven konfliktov skrbno uravnavati. Konkurenčno prednost organizacije je trajnejši prednostni položaj, ki si ga organizacija ustvari na trgu. To pa organizaciji omogoča večjo uspešnost. Organizacija mora vzpostaviti pozitiven odnos do konfliktov, zavedati se mora da le-ti lahko pripomorejo k bolj optimalnim, kvalitetnim medsebojnim odnosom.
Ključne besede: konflikt, vrste konfliktov, komunikacija, posledice konfliktov, reševanje konfliktov, konkurenčna prednost
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 432; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (784,92 KB)

30.
Poslovni učinki uporabe CRM informacijskih rešitev v mednarodnem poslovanju
Bojan Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V zvezi s CRM (vodenje odnosov s strankami) informacijskimi rešitvami je bilo zadnja leta v Sloveniji in v svetu precej zanimivih razprav, tako v akademskih kot poslovnih krogih. Sodobni trendi v poslovanju, kot so deregulacija, globalizacija, konvergenca, mobilnost in hiter porast interneta stvari (IOT) so spremenili tudi način poslovanja podjetij in jih prisilili poiskati nove poslovne modele, izdelke in prodajne poti. V visoko kompleksnem in heterogenem okolju 21. stoletja so podjetja spoznala, da je ustvarjanje in vzdrževanje kvalitetnih dolgoročnih odnosov s strankami običajno še bolj pomembno kot sama osredotočenost na pridobivanje novih strank. Prav v takšnih razmerah imajo CRM informacijske rešitve večji učinek na poslovanje kot številne druge poslovne aplikacije. Narava stateškega prodajnega pristopa zahteva zlitje poslovnih in prodajno-nakupnih procesov na eni in na drugi strani in popolno podporo stranke. To zahteva od podjetja informacijsko podprte prodajne procese, kar zagotavlja preglednost, sledljivost in hitro odzivnost. Avtomatizacija prodajnega procesa in integracija prodajnih metodologij in procesov v CRM informacijski rešitvi postaja imperativ, brez katerega praktično ni mogoče zagotoviti realizacije strateškega prodajnega pristopa. Namen naloge je analizirati različne vplive in poslovne učinke CRM informacijskih rešitev na učinkovitost prodajnih procesov v podjetjih, ki so vpeta v mednarodne tokove poslovanja. Ključni kriteriji, po katerih smo obravnavali/merili učinkovitost prodajnih procesov, so: čas trajanja prodajnega cikla, število zaprtih prodajnih priložnosti, število dobljenih prodajnih priložnosti (razmerje dobljeno/zgubljeno), vrednost prodajnih prihodkov. Osrednji cilji magistrske naloge so: ugotoviti stališča podjetij glede CRM informacijsko podprtih prodajnih procesov kot pogoja za implementacijo ključnih kriterijev učinkovitosti, vpliv 4 kriterijev na učinkovitosti prodajnega procesa in raziskati pomembnost, ki jo pripisujejo mednarodna podjetja v Sloveniji informacijsko podprtim prodajnim procesom kot možnemu viru zagotavljanja ali povečanja konkurenčne prednosti v mednarodnem poslovanju. V kvantitativni raziskavi smo uporabili podatke iz podatkovne baze SloExport in podatke, pridobljene s pomočjo odprtokodne aplikacije 1KA. Anketirana podjetja so bila izbrana v vzorec iz populacije, ki jo tvorijo domača mednarodna podjetja (slovenski izvozniki) in tuja mednarodna podjetja v Sloveniji; omejili smo se na tista slovenska mednarodna podjetja - izvoznike, ki dosegajo več kot 50 % delež izvoza v prihodkih in vsa mednarodna tuja podjetja, ki so vpisana v bazo. Vzorec anketiranih podjetij obsega 101 podjetje, kar glede na pričakovano variabilnost spremenljivk zagotavlja ustrezno zanesljivost in natančnost dobljenih rezultatov. Vprašalniki so bili sicer naslovljeni na predsednike uprav, direktorje in vodstva podjetij.Na osnovi raziskave ugotavljamo, da so v podjetjih mnenja, da so CRM informacijski podprti prodajni procesi pogoj za implementacijo ključnih kriterijev učinkovitosti. Zanimivo je, da v 74,3 % podjetij merijo učinkovitost v prodajnem procesu in da za to uporabljajo tudi ključne kriterije učinkovitosti, ki so vezani bodisi na opravljene aktivnosti ali dosežen rezultat. Nadalje smo ugotovili, da tako število informacijsko podprtih faz kot tudi število informacijsko podprtih področij prodajnega procesa ne vpliva na učinkovitost prodajnega procesa. Enako velja tudi za delež uporabnikov informacijsko podprtih faz prodajnega procesa, ki nima vpliva. Po drugi strani smo ugotovili, da pripisujejo podjetja uporabniki večji pomen CRM informacijsko podprtim prodajnih procesom kot možnemu viru za zagotavljanje ali povečanje konkurenčnih prednosti na trgu in v mednarodnem poslovanju kot podjetja neuporabniki.
Ključne besede: CRM, prodajni proces, avtomatizacija prodajnega osebja, ključni kriteriji učinkovitosti, konkurenčna prednost v mednarodnem poslovanju
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 221; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici