1. Razvoj gibalnih sposobnosti s pomočjo jahalnega programa za predšolske otroke : diplomsko deloGlorija Marušič, 2024, diplomsko delo Opis: Povezanost med ljudmi in živalmi ima velik pomen. Ljubezen do njih se izraža že v zgodnjem otroštvu. V mnogih primerih otrok od rojstva odrašča z živaljo. Že v samih vrtcih so živali vključene v razne programe in neredko se zgodi, da otroke živali obiščejo v skupini ali pa živali skupina obišče v njihovih življenjskih prebivališčih.
Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, ali je jahalni program v predlagani obliki primeren za predšolske otroke in koliko pripomore k razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti, kot sta v našem primeru ravnotežje in koordinacija. Glavni cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, v kolikšni meri jahalni program pripomore k razvoju gibalnih sposobnosti predšolskih otrok in ugotoviti, v kolikšni meri otroci že poznajo konja in osnove jahanja. Tekom opravljanja raziskave za diplomsko delo smo preverili tudi nekaj vaj, in sicer kako lahko izboljšamo ravnotežje in koordinacijo z vajami na konju, ki pripomorejo h gibalnemu razvoju predšolskega otroka. Opredelili smo tudi sam potek učenja jahanja mlajših otrok in posamezne faze, ki jih mora poznati vsak jahač oziroma učitelj jahanja. Sam potek vaj in faze se med seboj dopolnjujejo, tako da lahko otrok postopoma napreduje, ne da bi bila kakšna vaja prezahtevna oziroma prelahka, saj bi s tem lahko dosegli slabši rezultat. S pridobivanjem podatkov ob opazovanju otrok smo prišli do zaključka, da otroci postopoma z vajami in vztrajnostjo napredujejo in izboljšujejo gibalne sposobnosti, vendar za to potrebujejo več časa, saj v obdobju enega tedna ne pokažejo velikega napredka. Potrebno je tudi upoštevati, da sama teorija o pristopu h konju in delu s konjem ni takšna, kot je opisana, ker je potrebno upoštevati tudi otroka in njegov interes, njegov pristop in samo sprejemanje "velike živali", ki stoji pred njim. Marsikdo ima veliko željo, da bi imel nekega dne stik s konjem, a ima vendarle pomisleke, ko pride do tega, saj se sprašuje, kaj vse se lahko zgodi in si ne upa konja niti pobožati. Vendar, če pri tem uporabljamo primeren pristop, lahko željo v človeku oz. otroku spodbudimo in mu pomagamo prebroditi strah, ki ga tisti trenutek obdaja oz. doživlja.
Za učenje jahanja mlajših otrok moramo vsekakor izhajati iz otrokove razvojne stopnje in morfoloških značilnosti, upoštevati moramo otrokove že usvojene gibalne sposobnosti in obenem vključiti v proces način učenja tako konja kot tudi otroka, saj se med seboj razlikujejo glede dojemljivosti gibalnih nalog.
Ključne besede: konj, predšolski otrok, pomen jahanja, razvoj gibalnih sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Ocena ekonomike vzreje mladih športnih konj : diplomsko deloSara Ornik, 2023, diplomsko delo Opis: Cilj diplomskega dela je predstavitev ekonomske ocene vzreje športnih konj v Sloveniji v obdobju od pripusta kobile do prodaje. V to oceno je všteto tudi delo, ki ga rejec opravi pri pripravi konj za tekmovanje. Pri oceni se naloga usmerja predvsem v vzrejo športnih konj, namenjenih preskakovanju zaprek. V pregledu literature so predstavljeni zgodovina reje konj v Sloveniji, reja športnih konj v Sloveniji in stanje v Evropi. Vsebina se pri tem opira predvsem na knjigo »Konjereja v Sloveniji« in na poročilo Horses in Europe, ki je bilo napisano za namene konference EU Equus leta 2009. V tem delu nas zanima statistika – trenutno število konj v Sloveniji in število pripustnih žrebcev v Sloveniji. Osrednji del diplomskega dela se osredotoča predvsem na pridobivanje in analizo podatkov. Slovenskim rejcem mladih športnih konj je bila posredovana anonimna anketa, ki je zagotovila podatke o aktualnih stroških reje konj v Sloveniji. V diplomskem delu so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti pri vodenju statistike tako v Sloveniji kot po Evropi. V zaključku so povzeti rezultati in ugotovitve diplomskega dela, ki so pokazali, da imajo nekateri rejci težave pri ocenjevanju stroškov, kar kasneje pri prodaji vpliva na ceno konj.
Ključne besede: vzreja konj, stroški, ekonomska ocena
Objavljeno v DKUM: 20.04.2023; Ogledov: 623; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. |
4. Analiza vpliva manualne terapije, izvedene kot masaža, na površinsko temperaturo pri konjihMaja Galun, 2020, diplomsko delo Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako masaža vpliva na površinsko temperaturo telesnih regij konjev – pleče, stegno, križ in prsi. S tem namenom je bil izveden poskus, pri katerem smo želeli s posnetki termografske kamere izmeriti spremembo temperature v štirih telesnih regijah, na katerih je bila izvedena masaža; pleče (leva in desna stran), stegno (leva in desna stran), prsi in križ. V poskus je bilo vključenih šest toplokrvnih konjev, poskus pa je bil izveden v prostorih (boksih) Konjeniškega kluba Kasco Svečina, in sicer v treh ponovitvah. Površinska temperatura konjev je bil izmerjena z uporabo termografske kamere Optris PI 400i. Posnetki so bili izvedeni pred masažo (24 ur in tik pred masažo), takoj po masaži (5, 15, 30 in 60 minut po masaži) in 24 ur po opravljeni masaži. Masažo je izvajala izkušena terapevtka za masažo konjev. Pridobljeni podatki so bili statistično ovrednoteni s programom R (R × 64 3.2.5). Ugotovljeno je bilo, da čas v našem primeru ni imel znatnega vpliva na temperaturo opazovanih telesnih regij, z izjemo predela stegno na desni strani (p = 0,03; α = 0,05). Pri ocenjevanju vpliva zaporedne masaže na temperaturo posameznih telesnih regij je bil vpliv pri 5 % tveganju signifikanten pri vseh obravnavanih predelih, razen pri regiji pleč na desni strani (p = 0,13).
Ključne besede: konj, masaža, termografija, temperatura
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1076; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Finančna analiza investicije v gradnjo hleva in pripadajočih objektov za konjeTine Sušek, 2019, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih je v Sloveniji in tudi drugod po svetu opazen trend povečanja števila konj in zanimanja za konjeniški šport. Med leti 2000 in 2010 se je v Sloveniji število konj povečalo za 57 %, delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo konje, pa za 28 %. V magistrskem delu smo na podlagi ocenjenih podatkov o stroških in prihodkih ter vrednosti investicije razvili simulacijski model, na podlagi katerega smo izdelali finančno analizo za postavitev hleva in pripadajočih objektov za konje z namenom nudenja storitve oskrbe konj. Za izračun smo uporabili metodo neto sedanje vrednosti (NSV). V skladu z uporabljenimi vhodnimi parametri smo ocenili lastno ceno (LC) v višini 195,68 € na žival mesečno ter koeficient ekonomičnosti (KE) 1,69. Neto sedanja vrednost (NSV), ocenjena na osnovi letnega denarnega toka (LDT) v višini 16.298,79 € ter višini investicije v skupni vrednosti 122.639,84 €, je v primeru 5 % obrestne mere pozitivna v desetem letu (3.215,07 €), v primeru 7,5 % obrestne mere pa v dvanajstem letu (3.435,81 €).
Ključne besede: investicija, ekonomika, kalkulacije, hlev, konj
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1981; Prenosov: 251
Celotno besedilo (875,08 KB) |
6. Konjeniška terminologija v strokovnem tiskuKlara Humek, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Konjeniška terminologija v strokovnem tisku obravnava strokovno izrazje s področja konjeništva v izbranem strokovnem viru, tj. v knjigi Naši konji (Vejnovič 2008).
Teoretični del zajema predstavitev konja in njegovih značilnosti, sledita poglavji o konjereji na Slovenskem in konjeništvu. Nadalje sem se ukvarjala s terminologijo kot vedo. Predstavila sem njene uporabnike, nastanek in lastnosti terminov, terminologijo v splošnih in terminoloških slovarjih, zgradbo terminološkega slovarja in njegovo normativnost ter se osredinila na konjeniško izrazje v slovarjih.
Drugi del magistrskega dela se nanaša na izpisovanje strokovnih izrazov iz izbrane strokovne knjige, na predstavitev izpisanega izrazja v tabeli in njegovo analizo na besednovrstni, izrazni in pomenski ravni. Preverjena je tudi prisotnost terminov v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in v SSKJ. Ugotovljeno je, da izmed vseh 327 izpisanih konjeniških izrazov prevladujejo samostalniki, sledijo jim pridevniki in glagoli. Druge besedne vrste se ne pojavljajo. Analiza je pokazala, da je večina izrazov enobesednih (npr. bandaž, bicelj, brejost, čreda, dlaka, jahač, kočija), pojavljajo pa se tudi večbesedni izrazi (npr. upogljiv bič, porodni boks, konjerejski center, galopska dirka, jahalne hlače). Zbrano gradivo zajema enopomenske in večpomenske izraze. S pomočjo SSKJ in Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (1894/95) je ugotovljeno, da je konjeniška terminologija v splošnih slovarjih dobro zastopana, kljub temu pa obstaja nekaj izrazov, ki v slovarjih še niso evidentirani (npr. členek, hipolog, kandara, kavaleta, kolostrum, lonžiranje, očohavanje). Izvor besed kaže, da konjeniška terminologija v veliki meri izvira že iz praslovanskega oz. starocerkevnoslovanskega obdobja (npr. bič, brejost, brzda, čreda, kobila, jahač, jasli, konj, kovač).
Ključne besede: Ključne besede konjereja, konjeništvo, konj, terminologija, termin, razlaga, pomen, Pleteršnik, SSKJ
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1743; Prenosov: 344
Celotno besedilo (2,24 MB) |
7. Ugotavljanje površinske temperature konj pri različnih obremenitvah s pomočjo termografijeAndreja Štubičar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V raziskavi smo s pomočjo termo kamere ugotavljali površinsko temperaturo konj, in sicer na štirih toplokrvnih konjih različnih pasem in starosti v Konjeniškem parku Starošince. Meritve so potekale tako, da smo konje lonžirali v času 30 minut ter opravili šest posnetkov. Izvedli smo tri ponovitve. Ena je bila izvedena v pokriti jahalnici, dve ponovitvi pa smo izvedli v zunanji maneži. Želeli smo ugotoviti vpliv vremena, kondicije in starosti na konjevo temperaturo površine. Ugotovili smo, da ima na spremembo površinske temperature precejšen vpliv kondicija živali, saj imajo konji z več kondicije bolj konstantno temperaturo. Tudi vreme ima vpliv na temperaturo kože, vendar je ta bistveno višji v toplejšem vremenu kakor hladnejšem, predvsem pri temnejših konjih. Ugotovili smo, da starost živali nima bistvenega vpliva na površinsko temperaturo.
Ključne besede: konj, površinska temperatura, termokamera, termografija
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 209
Celotno besedilo (14,33 MB) |
8. NARAVOSLOVNI DAN V VRTCU - OBISK KONJUŠNICEVanja Martini, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Naravoslovni dan v vrtcu – obisk konjušnice je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela.
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pomen naravoslovnega dne v vrtcu, možnosti njegove izvedbe, vloga vzgojitelja, vsebinske možnosti, ciljno načrtovanje in opis živali – konjev.
V praktičnem delu je predstavljen projekt v obliki naravoslovnega dne. Obisk v konjušnici, kjer se je odvijal naravoslovni dan, je opisan po postajah, ki smo jih izvedli. Predstavljena je tudi priprava, izvedba in vrednotenje obiska v konjušnici, ki je bil izpeljan v vrtcu Radlje ob Dravi.
Ključne besede: narava, predšolski otrok, naravoslovni dan, konj, konjušnica.
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 2197; Prenosov: 267
Celotno besedilo (3,80 MB) |
9. Terapija s pomočjo konjaTamara Horvat, 2014, diplomsko delo Opis: Terapija s pomočjo konja še ni tako razširjena v Sloveniji in premalo je tudi osveščanja ljudi, predvsem staršev otrok s posebnimi potrebami. A vendar je za otroke s posebnimi potrebami še kako pomembna, saj jim pomaga pri pridobivanju določenih veščin.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti terapijo s pomočjo konja, terapevtski tim in ustanovo, kjer terapijo tudi opravljajo, ter z raziskavo ugotoviti zadovoljstvo in mnenje staršev otrok s posebnimi potrebami.
Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili pri 21 starših otrok, ki obiskujejo terapijo s pomočjo konja v Ustanovi – Fundaciji Nazaj na konja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz 17 vprašanj.
Rezultati: Analiza anketnih vprašalnikov je pokazala, da so starši otrok s posebnimi potrebami s terapijo s pomočjo konja zelo zadovoljni, saj sami opazijo spremembe pri svojem otroku na določenih področjih. Otroci do konjev nimajo negativnega odnosa ampak so do njih precej zaupljivi. Starši so mnenja, da že sam stik z živaljo vpliva na otrokov socialni razvoj, prav tako postanejo skrbni do živali.
Sklep: Premalo je osveščanja ljudi o terapiji s pomočjo konja, predvsem staršev otrok s posebnimi potrebami. Vse vaje so prilagojene posamezniku, delo je individualno in tako se učinki terapije dokaj hitro pokažejo na motoriki, sociološkem področju ter čustvenem področju, kar otroku in staršem pomaga pri obvladovanju težav.
Ključne besede: otrok s posebnimi potrebami, starši, terapija s pomočjo konja, terapevtski konj, terapevt
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 4136; Prenosov: 712
Celotno besedilo (1,49 MB) |
10. Vsebnost kortizola v slini konj pri terenskem jahanju kot indikator stresnega stanjaAndreja Lapornik, 2013, diplomsko delo Opis: V okviru raziskave smo spremljali koncentracijo kortizola pri 10-letni kobili toplokrvne pasme. Glavni namen raziskave je bil oceniti intenzivnost stresa med rekreativnim terenskim jahanjem. Vzorčili smo zjutraj in zvečer ob isti uri v štirih zaporednih fazah aktivnosti. V prvi fazi so bili vzorci odvzeti, ko je bil konj v svojem bivalnem boksu. Pri drugi fazi smo vzorce jemali med rekreativnim terenskim jahanjem. V tretji fazi so bili vzorci odvzeti 10 minut po končani aktivnosti. Pri četrti fazi pa so bili vzorci odvzeti eno uro po končani aktivnosti. Koncentracije kortizola v slini smo določili s komercialnim kitom (Cortisol ELISA 2009). Povprečne jutranje koncentracije kortizola v mirovanju so bile 0,1358 µg/dL, povprečne večerne 0,0986 µg/dL. Med terenskim jahanjem so bile povprečne jutranje koncentracije kortizola 0,2792 µg/dL ter večerne 0,2733 µg/dL. Najvišje koncentracije kortizola so bile izmerjene 10 minut po končani aktivnosti, kjer so bile povprečne jutranje koncentracije 0,3592 µg/dL, povprečne večerne pa 0,2343 µg/dL. Eno uro po končani aktivnosti so bile povprečne jutranje koncentracije 0,1988 µg/dL, povprečne večerne pa 0,1667 µg/dL. Rezultati so pokazali, da ima dnevno nočni ritem velik vpliv na koncentracijo kortizola v slini, vendar pa sta v našem primeru intenziteta in trajanje aktivnosti dala enak rezultat ne glede na čas vzorčenja. Na osnovi rezultatov sklepamo, da aktivnost živali ni povzročila bistvenega povečanja stresa.
Ključne besede: konj, rekreativno terensko jahanje, stres, slina, kortizol
Objavljeno v DKUM: 05.06.2013; Ogledov: 1887; Prenosov: 129
Celotno besedilo (703,48 KB) |
