Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj diplomskega dela je predstavitev ekonomske ocene vzreje športnih konj v Sloveniji v obdobju od pripusta kobile do prodaje. V to oceno je všteto tudi delo, ki ga rejec opravi pri pripravi konj za tekmovanje. Pri oceni se naloga usmerja predvsem v vzrejo športnih konj, namenjenih preskakovanju zaprek. V pregledu literature so predstavljeni zgodovina reje konj v Sloveniji, reja športnih konj v Sloveniji in stanje v Evropi. Vsebina se pri tem opira predvsem na knjigo »Konjereja v Sloveniji« in na poročilo Horses in Europe, ki je bilo napisano za namene konference EU Equus leta 2009. V tem delu nas zanima statistika – trenutno število konj v Sloveniji in število pripustnih žrebcev v Sloveniji. Osrednji del diplomskega dela se osredotoča predvsem na pridobivanje in analizo podatkov. Slovenskim rejcem mladih športnih konj je bila posredovana anonimna anketa, ki je zagotovila podatke o aktualnih stroških reje konj v Sloveniji. V diplomskem delu so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti pri vodenju statistike tako v Sloveniji kot po Evropi. V zaključku so povzeti rezultati in ugotovitve diplomskega dela, ki so pokazali, da imajo nekateri rejci težave pri ocenjevanju stroškov, kar kasneje pri prodaji vpliva na ceno konj.
Ključne besede: vzreja konj, stroški, ekonomska ocena
Objavljeno v DKUM: 20.04.2023; Ogledov: 623; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako masaža vpliva na površinsko temperaturo telesnih regij konjev – pleče, stegno, križ in prsi. S tem namenom je bil izveden poskus, pri katerem smo želeli s posnetki termografske kamere izmeriti spremembo temperature v štirih telesnih regijah, na katerih je bila izvedena masaža; pleče (leva in desna stran), stegno (leva in desna stran), prsi in križ. V poskus je bilo vključenih šest toplokrvnih konjev, poskus pa je bil izveden v prostorih (boksih) Konjeniškega kluba Kasco Svečina, in sicer v treh ponovitvah. Površinska temperatura konjev je bil izmerjena z uporabo termografske kamere Optris PI 400i. Posnetki so bili izvedeni pred masažo (24 ur in tik pred masažo), takoj po masaži (5, 15, 30 in 60 minut po masaži) in 24 ur po opravljeni masaži. Masažo je izvajala izkušena terapevtka za masažo konjev. Pridobljeni podatki so bili statistično ovrednoteni s programom R (R × 64 3.2.5). Ugotovljeno je bilo, da čas v našem primeru ni imel znatnega vpliva na temperaturo opazovanih telesnih regij, z izjemo predela stegno na desni strani (p = 0,03; α = 0,05). Pri ocenjevanju vpliva zaporedne masaže na temperaturo posameznih telesnih regij je bil vpliv pri 5 % tveganju signifikanten pri vseh obravnavanih predelih, razen pri regiji pleč na desni strani (p = 0,13).
Ključne besede: konj, masaža, termografija, temperatura
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1076; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Konjeniška terminologija v strokovnem tisku obravnava strokovno izrazje s področja konjeništva v izbranem strokovnem viru, tj. v knjigi Naši konji (Vejnovič 2008). Teoretični del zajema predstavitev konja in njegovih značilnosti, sledita poglavji o konjereji na Slovenskem in konjeništvu. Nadalje sem se ukvarjala s terminologijo kot vedo. Predstavila sem njene uporabnike, nastanek in lastnosti terminov, terminologijo v splošnih in terminoloških slovarjih, zgradbo terminološkega slovarja in njegovo normativnost ter se osredinila na konjeniško izrazje v slovarjih. Drugi del magistrskega dela se nanaša na izpisovanje strokovnih izrazov iz izbrane strokovne knjige, na predstavitev izpisanega izrazja v tabeli in njegovo analizo na besednovrstni, izrazni in pomenski ravni. Preverjena je tudi prisotnost terminov v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in v SSKJ. Ugotovljeno je, da izmed vseh 327 izpisanih konjeniških izrazov prevladujejo samostalniki, sledijo jim pridevniki in glagoli. Druge besedne vrste se ne pojavljajo. Analiza je pokazala, da je večina izrazov enobesednih (npr. bandaž, bicelj, brejost, čreda, dlaka, jahač, kočija), pojavljajo pa se tudi večbesedni izrazi (npr. upogljiv bič, porodni boks, konjerejski center, galopska dirka, jahalne hlače). Zbrano gradivo zajema enopomenske in večpomenske izraze. S pomočjo SSKJ in Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (1894/95) je ugotovljeno, da je konjeniška terminologija v splošnih slovarjih dobro zastopana, kljub temu pa obstaja nekaj izrazov, ki v slovarjih še niso evidentirani (npr. členek, hipolog, kandara, kavaleta, kolostrum, lonžiranje, očohavanje). Izvor besed kaže, da konjeniška terminologija v veliki meri izvira že iz praslovanskega oz. starocerkevnoslovanskega obdobja (npr. bič, brejost, brzda, čreda, kobila, jahač, jasli, konj, kovač).
Ključne besede: Ključne besede konjereja, konjeništvo, konj, terminologija, termin, razlaga, pomen, Pleteršnik, SSKJ
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1743; Prenosov: 324
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: Diplomsko delo Naravoslovni dan v vrtcu – obisk konjušnice je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pomen naravoslovnega dne v vrtcu, možnosti njegove izvedbe, vloga vzgojitelja, vsebinske možnosti, ciljno načrtovanje in opis živali – konjev. V praktičnem delu je predstavljen projekt v obliki naravoslovnega dne. Obisk v konjušnici, kjer se je odvijal naravoslovni dan, je opisan po postajah, ki smo jih izvedli. Predstavljena je tudi priprava, izvedba in vrednotenje obiska v konjušnici, ki je bil izpeljan v vrtcu Radlje ob Dravi.
Ključne besede: narava, predšolski otrok, naravoslovni dan, konj, konjušnica.
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 2197; Prenosov: 263
Celotno besedilo (3,80 MB)

Opis: V okviru raziskave smo spremljali koncentracijo kortizola pri 10-letni kobili toplokrvne pasme. Glavni namen raziskave je bil oceniti intenzivnost stresa med rekreativnim terenskim jahanjem. Vzorčili smo zjutraj in zvečer ob isti uri v štirih zaporednih fazah aktivnosti. V prvi fazi so bili vzorci odvzeti, ko je bil konj v svojem bivalnem boksu. Pri drugi fazi smo vzorce jemali med rekreativnim terenskim jahanjem. V tretji fazi so bili vzorci odvzeti 10 minut po končani aktivnosti. Pri četrti fazi pa so bili vzorci odvzeti eno uro po končani aktivnosti. Koncentracije kortizola v slini smo določili s komercialnim kitom (Cortisol ELISA 2009). Povprečne jutranje koncentracije kortizola v mirovanju so bile 0,1358 µg/dL, povprečne večerne 0,0986 µg/dL. Med terenskim jahanjem so bile povprečne jutranje koncentracije kortizola 0,2792 µg/dL ter večerne 0,2733 µg/dL. Najvišje koncentracije kortizola so bile izmerjene 10 minut po končani aktivnosti, kjer so bile povprečne jutranje koncentracije 0,3592 µg/dL, povprečne večerne pa 0,2343 µg/dL. Eno uro po končani aktivnosti so bile povprečne jutranje koncentracije 0,1988 µg/dL, povprečne večerne pa 0,1667 µg/dL. Rezultati so pokazali, da ima dnevno nočni ritem velik vpliv na koncentracijo kortizola v slini, vendar pa sta v našem primeru intenziteta in trajanje aktivnosti dala enak rezultat ne glede na čas vzorčenja. Na osnovi rezultatov sklepamo, da aktivnost živali ni povzročila bistvenega povečanja stresa.
Ključne besede: konj, rekreativno terensko jahanje, stres, slina, kortizol
Objavljeno v DKUM: 05.06.2013; Ogledov: 1887; Prenosov: 126
Celotno besedilo (703,48 KB)