Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V Sloveniji poteka razprava o evtanaziji, ki je osredotočena predvsem na etično in pravno odgovornost zdravnikov. Poznavanje etično pravno-formalnih stališč medicinskih sester do evtanazije na bolnišnični ravni je lahko pokazatelj pristojnim odločevalcem, katere zakonske predpise je treba sprejeti, da ohranijo stabilen in učinkovit javno zdravstveni sistem, katerega najštevilčnejši deležnik je zdravstveno-negovalni kader. Namen magistrskega dela je raziskati stališča medicinskih sester v povezavi z evtanazijo in ugotoviti, ali bi medicinske sestre uveljavljale ugovor vesti. Na osnovi izmerjenih stališč zaposlenih anestezijskih medicinskih sester bi predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na organizacijo ali udejanjanje evtanazije. Na osnovi teoretičnih izhodišč in predhodnih tujih raziskav je bil izdelan anketni vprašalnik, v katerega je bila vključena celotna populacija anestezijskih medicinskih sester iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pridobljene odgovore smo prenesli v programsko orodje za zahtevnejše analize SPSS® Statistics, kjer smo podatke statistično analizirali z ustreznimi statističnimi testi z izbrano stopnjo značilnosti pri 0,05 in jih s teoretičnimi spoznanji z našimi ugotovitvami povezali v celoto. Najvišja raven strinjanja je bila zabeležena pri trditvi, da ima človek pravico odločati o svoji smrti in da je evtanazija humana metoda pomoči bolni osebi. Anestezijske medicinske sestre so sicer v povprečju bližje verjetnosti, da bi sodelovanje pri evtanaziji izzvalo moralno sporen odnos, ki lahko vodi v konflikt interesov, vendar bi se v povprečju manj verjetno odločile za uveljavitev ukrepa ugovora vesti. A v primeru odločanja ali delovanja v javni matični bolnišnici ali v organizaciji za evtanazijo, bi sodelovanje odklonilo več kot polovica medicinskih sester oziroma skoraj vse, če izvajanje evtanazije ne bi bilo v interesu javnega zavoda. Mnenje medicinskih sester o uveljavitvi ugovora vesti v primeru uzakonitve evtanazije glede na starost in religijo v povprečju ni značilno odstopalo, medtem ko je bila glede na spol prepoznana statistično značilna razlika. Pri preverjanju obstoja povezanosti med izraženimi stališči smo s Pearsonovim koeficientom korelacije pri dveh raziskovalnih vprašanjih zaznali zmerno linearno povezanost. Povezava med izvajanjem dela v organizaciji za evtanazijo in stopnjo religije medicinskih sester pa ni bila statistično dokazana. Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre pri anesteziji na splošno prepričane, da bi jih sodelovanje pri evtanaziji vodilo v moralno sporen odnos in v konflikt interesov, vendar v času javne razprave v Sloveniji na splošno odobravajo evtanazijo in pravico odločanja posameznika o svoji smrti, kar kažejo tudi druge primerljive raziskave. Zavedajo se, da bi sodelovanje pri evtanaziji lahko povzročilo moralne dileme ali občutke krivde. Poleg tega se medicinske sestre sprašujejo, ali bi takšno dejanje povzročilo kršenje kodeksa etike v zdravstveni negi, ki je, kot kaže, predvsem pri zelo vernih medicinskih sestrah usmerjeno k ugovoru vesti. Anketirane medicinske sestre bi bile v majhnem deležu pripravljene sprejeti sodelovanje v slovenski organizaciji za evtanazijo, vendar le pod pogojem, da pridobijo ustrezno soglasje delodajalca. Raziskava kaže, da anketirane medicinske sestre dobro poznajo področje obvladovanja bolečine, toda primanjkuje jim znanja pri oskrbi bolnikov ob koncu življenja. Spoznanja na osnovi evtanazije kažejo, kako lahko na zdravstveno-negovalnem področju pride do navzkrižja vrednot, kjer se mora ravno ugovor vesti v zdravstvu obravnavati drugače, saj morajo medicinske sestre, ki se v kliničnem okolju srečujejo s potrebami celotne družbe, ohraniti to pravico. V nasprotnem primeru lahko sodelovanje pri evtanaziji medicinske sestre privede v obup in odločitve, da zapustijo svojo profesijo.
Ključne besede: anestezijska medicinska sestra, evtanazija, ugovor vesti, konflikt interesov, etika
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnega uvoda podrobneje predstaviti najbolj pogosta koruptivna ravnanja v javni upravi Republike Slovenije. Javna uprava predstavlja področje, kjer korupcija pusti največ negativnih posledic, saj zaradi nje bledi zaupanje v javne funkcije in s tem tudi zaupanje v pravno državo. Uslužbenci v javni upravi opravljajo pri svojem poklicu izvršne in upravne naloge v upravnem sistemu, pri katerih se morajo izogniti situacijam, ki bi vodile do izkoriščanja javnih funkcij ter do pristranskega opravljanja njihovih nalog. Po uvodnih pojasnilih korupcije, različnih oblik le-te, javne uprave, konflikta interesov sem na kratko predstavila tudi škodljivost teh pojavov ter njihov nastanek. Pri analizi razširjenosti korupcije v javni upravi sem se poslužila predvsem metodološke analize dostopne literature, predvsem primerov iz Načelnih mnenj Komisije za preprečevanje korupcije. Tako sem ugotovila, da je bilo največ korupcije zaznane na področju javnih naročanj, drugih razpisov ter pri postopkih razpolaganja z državnim premoženjem. S pričujočim delom želim podrobneje opisati pojem korupcije, kje v javni upravi jo je mogoče največ zaslediti, samo problematiko pojma, predvsem pa bralca spodbuditi k kritičnemu razmišljanju o vplivu korupcijskih ravnanj v javni upravi in vplivu le-teh na delovanje pravne države.
Ključne besede: korupcija, javna uprava, konflikt interesov, Komisija za preprečevanje korupcije
Objavljeno v DKUM: 18.09.2012; Ogledov: 3032; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Sodobni globalni svet, kjer je dinamika procesov izredno hitra, zahteva od zaposlenih, njihovih vodij ter podjetij nenehno prilagajanje in z njimi povezane spremembe, ki pa lahko privedejo do konfliktnih situacij v nas samih, v podjetjih, nenazadnje pa tudi v okolju, v katerem živimo. Vzrok za nastajanje konfliktov je lahko naša nepripravljenost na spremembe in toga drža ali pa tudi načini upravljanja in vodenja podjetij in njihova nepripravljenost za nove izzive globalnega okolja. Lahko rečemo, da ni podjetja ali organizacije, v kateri med sodelavci ne bi bilo konfliktov. Podjetje, ki trdi, da znotraj njega ni konfliktov, živi v iluziji, pa naj bo to posledica namernega ali nenamernega prikrivanja resnice. Obstaja več vrst konfliktov, med katerimi smo se bolj posvetili konfliktom v podjetju, ki jih lahko delimo na interpersonalne, intrapersonalne, konflikte med skupinami, konflikte v skupini in konflikte interesov. Konflikte je potrebno reševati in ne bežati pred njimi, kajti s tem situacijo samo še poslabšamo. Za uspešno reševanje konflikta pa je potrebno poznati njegov izvor, nato pa se lahko posvetimo reševanju le-tega. V podjetju je veliko vzrokov, ki pripomorejo k nastanku konflikta, kot na primer preobremenjenost z delo, prenizka plača, različni interesi med zaposlenimi in vodstvom podjetja, tekmovalnost, ipd. Zato je v vsakem podjetju potrebna dobra organizacija in sposobno vodstvo, ki mora uspešno upravljati s nastalimi konflikti. Z izvedeno anketo smo v izbranem podjetju prikazali pogostost konfliktov, njihove najpogostejše vzroke, posledice, tako negativne kot tudi pozitivne ter protikonfliktne ukrepe vodstva podjetja. V izbranem podjetju se pojavljajo tako močni oziroma intenzivni konflikti, da je veliko ljudi celo razmišljalo o menjavi službe, vendar so se kasneje uspešno pogovorili z vodstvom podjetja, ki jim je obljubilo spremembe, in so se odločili ostati. V podjetju bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti motiviranju in nagrajevanju zaposlenih ter bolj skrbeti za ohranitev kadra, da ne bi več razmišljal o menjavi službe. To lahko dosežemo na več načinov, zagotovo pa je najpomembneje, da se z ljudmi odkrito pogovarjamo in jim damo vedeti, kako dragoceni in posebni so za nas, tu in tam jim pa lahko nakažemo naklonjenost tudi z majhnimi darili ali finančno stimuliramo. Zavedati se je namreč potrebno, da je dobro podjetje sestavljeno iz še boljšega kadra.
Ključne besede: konflikt, interpersonalni konflikt, intrapersonalni konflit, konflikt v skupini, konflikt med skupinami, konflikt interesov, vzroki konfliktov, posledice konfliktov, organizacija, upravljanje konfliktov.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2010; Ogledov: 3065; Prenosov: 455
Celotno besedilo (1,34 MB)