1. 11. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : odpornost lokalnih skupnosti na varnostna tveganja2025, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 11. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Mariboru v novembru 2025. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je odpornost lokalnih skupnosti na varnostna tveganja. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« in sodelovanja s praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, reševanje težav v multikulturnih skupnostih, značilnosti kriminalitete, vlogi šole pri preprečevanju medvrstniškega nasilja, trajnostno oskrbo s hrano, sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih nesrečah, vlogo policije pri zagotavljanju varnosti in zagotavljanju kibernetske varnosti. Prispevki hkrati predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Ključne besede: varnost, odpornost, lokalne skupnosti, Slovenija, konferenca
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (7,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Neenako priznavanje odvetniških stroškov v slovenski sodni praksi : magistrsko deloLara Roškar, 2025, magistrsko delo Opis: Odvetništvo je samostojna in neodvisna služba, ki je urejena s pravnimi akti. Ker samostojnost odvetništva pomeni organizacijsko neodvisnost od državne oblasti, tudi odvetniške stroške odvetništvo ureja samo. Odvetniki se lahko za plačilo dogovorijo na različne načine, in sicer se lahko glede plačila dogovorijo s stranko ali pa jim stroške krije državni proračun v zvezi z odobreno brezplačno pravno pomočjo ali pri zastopanju po uradni dolžnosti. Največja problematika se pojavi, da sodišča in drugi državni organi priznavajo odvetniške stroške v teh dveh primerih, pri čemer zaradi pavšalno urejene zakonodaje prihaja do neenotne sodne prakse in različne uporabe določb v praksi.
Odvetniška tarifa je temelj za obračunavanje odvetniških stroškov, Odvetniška zbornica Slovenije pa je tudi sprejela obvezne razlage in pojasnila v zvezi s priznavanjem odvetniških stroškov s strani sodišč, ravno z namenom, da bi bile določbe jasnejše. Veliko je vprašanj, kako se določeni odvetniški stroški priznavajo v praksi. Eni izmed teh sta zagotovo konferenca s stranko in študij spisa. Večinsko mnenje sodišč je, da so te storitve že vštete v storitve zastopanja stranke, saj zastopanje ni možno brez predhodnega pogovora s stranko in študijem vseh listin, vendar se v nekaterih primerih konferenca s stranko in študij spisa štejeta kot samostojni storitvi. Dileme se pojavljajo prav tako pri priznavanju potnih stroškov in stroškov za odsotnost iz pisarne. V kazenskem postopku pa je recimo tudi problematično vprašanje zaključna beseda, saj se slednja lahko poda ustno na zapisnik na zadnjem naroku ali vloži tudi pisno, zato se tukaj pojavlja vprašanje, ali se v slednjem primeru lahko prizna kot obrazložena vloga.
So pa še nekateri dejavniki, ki lahko vrednost storitev tudi zvišajo. Med drugim je to vlaganje pravnega sredstva zoper meritorno ali nemeritorno odločbo ali zastopanje stranke za več kaznivih dejanj hkrati ali nadaljevalno kaznivo dejanje. Posebnost pa se pojavi tudi pri izvensodnih postopkih, recimo pri mediaciji, in sicer pri sklenitvi sodne poravnave v postopku mediacije, saj prav tako lahko privede do velikih odstopanj glede na to, v katerem delu postopka je bila poravnava sklenjena.
Ključne besede: načelo enakosti, odvetniška tarifa, brezplačna pravna pomoč, zastopanje po uradni dolžnosti, konferenca s stranko, študij spisa, kaznivo dejanje, zaključna beseda
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 82
Celotno besedilo (716,83 KB) |
3. International Scientific Conference »Research and Education in Nursing« : Book of Abstracts, June 5th 2025, Maribor, Slovenia2025, zbornik Opis: University of Maribor Faculty of Health Sciences is organising the lnternational Scientific Conference "Research and Education in Nursing". It will be held on June 5th 2024 in Maribor and will include the most recent findings of domestic and foreign researchers in nursing and other healthcare fields. The conference aims to explore advances in nursing and health care research as well as research-based education, in the Slovenian and international arena. Furthermore, it will provide an opportunity far practitioners and educators to exchange research evidence, models of best practice and innovative ideas.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, zdravstvena nega, zdravstvene vede, konferenca, raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 202
Celotno besedilo (4,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Oblika dogodka glede na deležnike na primeru mednarodne konference podimIva Rat, 2025, magistrsko delo Opis: Pisno delo se osredotoča na celovito analizo organizacije dogodkov, pri čemer podrobno obravnava ključne elemente, ki vplivajo na njihovo izvedbo in uspešnost. Med temi so razvoj industrije skozi čas, različne vrste in oblike izvedbe dogodkov (v živo, spletni in hibridni dogodki) ter gradniki, kot so ciljne javnosti, ključni kazalniki uspeha, finančne komponente, izbira lokacije in učinkovita komunikacija.
Poseben poudarek je namenjen vplivu družbenih sprememb, ki so v zadnjih letih močno zaznamovale industrijo dogodkov. Obravnavane so demografske in ekonomske spremembe, digitalizacija in uvajanje novih tehnologij ter izredne situacije, kot so naravne nesreče in pandemije. Slednje so še posebej izpostavile potrebo po prilagoditvi organizacijskih pristopov, kar je preoblikovalo tradicionalne modele dogodkov in prineslo inovativne rešitve za zagotavljanje nadaljnje rasti in uspešnosti industrije.
Naloga se osredotoča na primer mednarodne konference Podim, največje konference, namenjene startup ekosistemu v regiji. Na primeru mednarodne konference Podim osvetljujemo ključne vidike organizacije dogodka in ga podrobneje analiziramo skozi perspektivo treh ključnih deležnikov: organizatorja, poslovnega partnerja in udeleženca. Raziskava ponuja vpogled v kompleksnost organizacije dogodkov ter njihovo prilagoditev sodobnim izzivom in potrebam različnih ciljnih skupin.
Ključne besede: dogodek, oblika dogodka, deležniki, ključni kazalniki uspeha, konferenca
Objavljeno v DKUM: 03.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,03 MB) |
5. Analiza poročanja izbranega avstrijskega tiska o vojni za obrambo samostojne Slovenije 1991 : magistrsko deloKlemen Pucko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,43 MB) |
6. 10. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : Mirna, varna in inkluzivna družba ter varnost v lokalnih skupnostih2024, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 10. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kočevju v novembru 2024. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na mirni, varni in inkluzivni družbi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« in sodelovanja s praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, reševanje težav v multikulturnih skupnostih, značilnosti kriminalitete in preventivne ukrepe, preprečevanje mladoletniškega prestopništva, stališča do kaznovanja, kibernetsko varnost in trajnostni razvoj. Prispevki pa hkrati predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Ključne besede: varnost, inkluzivnost, lokalne skupnosti, Slovenija, konferenca
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (7,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Analiza odnosov z javnostmi na primeru organizacije in izvedbe Merilne konference 2024 v visokotehnološkem podjetjuJan Hočevar, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem analiziral, kako se visokotehnološko podjetje v okviru Merilne konference obnaša do svojih javnosti, katere izmed njih so jim najpomembnejše in katerim morajo v prihodnosti dati več poudarka. V teoretičnem delu sem najprej zapisal nekaj o marketingu in komuniciranju v marketingu, nato pa definiral termina javnost in odnosi z javnostmi, zapisal nekaj o zgodovini odnosov z javnostmi po svetu in tudi v Sloveniji sami, nadaljeval z vrednotenjem in razdelitvijo javnosti, kako z javnostmi komuniciramo, katere komunikacijske tehnike poznamo in katere aktivnosti izvajamo v njenih okvirih ter kje vidim prihodnost oz. do zdaj še neizkoriščene ali vsaj premalo izkoriščene priložnosti na področju odnosov z javnostmi. Nato sem nadaljeval na primeru visokotehnološkega podjetja in najprej opisal podjetje, kaj proizvaja in kaj ga dela tako uspešnega v svoji panogi, potem pa še njegovo Merilno konferenco in vse, kar je potrebno za to, da ta dogodek poteka nemoteno in po načrtih. Nadaljeval sem s tremi analizami, in sicer z osnovno analizo posledic, ki jih ima udeležba na Merilni konferenci za vsako izmed ključnih javnosti, SWOT-analizo prednosti, slabosti, priložnosti in groženj ter analizo medijskega pojavljanja Merilne konference v sodelovanju s podjetjem PressClipping, d. o. o. Na koncu pa sem oblikoval še priporočilo za implementacijo pridobljenih spoznanj v naslednjih izvedbah Merilne konference za visokotehnološko podjetje in hkrati tudi splošna priporočila za podjetja pri organiziranju podobnih dogodkov.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, merilna konferenca, ključne javnosti, SWOT-analiza, analiza medijskega pojavljanja.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,98 MB) |
8. 9. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : varnost v lokalnih skupnostih – dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnih skupnostih v zadnjem desetletju2023, zbornik Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 9. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kranju v novembru 2023. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na dobrih praksah, aktualnih temah in raziskovanju v zadnjem desetletju. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« ter sodelovanja z raziskovalci iz NIJZ, ZRC SAZU, Univerze v Novi Gorici in praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, vlogo sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti, problematiko drog in zasvojenosti, migracije in integracijo priseljencev, prestopništvo mladih, pravno ureditev zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, ekološko kriminaliteto, stališča prebivalcev do policije in legitimnost policije. Poleg predstavitve različnih vidikov zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih prispevki predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Ključne besede: varnost, raziskovanje, dobre prakse, Slovenija, konferenca
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 444; Prenosov: 59
Celotno besedilo (8,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Sanžermenska mirovna pogodba z Republiko Nemško Avstrijo v luči slovenskih in avstrijskih časnikov : magistrsko deloDušan Ivanišević, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava okoliščine in posledice, ki so Avstrijo 10. septembra 1919 pripeljale do podpisa sanžermenske mirovne pogodbe z zavezniki. Ta mirovna pogodba je formalno potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in omogočila nastanek Republike Nemške Avstrije. V nalogi sem se najprej osredotočil na razmere v Evropi po prvi svetovni vojni, omenil sem tudi življenjske, politične in gospodarske razmere, značilne za Avstrijo v obravnavanem obdobju in nato na mirovna pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo na pariški mirovni konferenci za sklenitev sanžermenske mirovne pogodbe. S pomočjo virov in literature sem orisal najpomembnejše mirovne določbe in se nazadnje osredotočil na sprejetje sanžermenske mirovne pogodbe. Sanžermenska mirovna pogodba je Avstriji v 88. členu mirovne pogodbe prepovedovala združitev z Nemčijo in nalagala visoko plačilo vojne odškodnine, povzročene med prvo svetovno vojno. Avstrijska delegacija je zato nasprotovala podpisu mirovne pogodbe, vendar jo je bila na koncu prisiljena podpisati, prav tako jugoslovanska in romunska delegacija, ki sta se pritoževali nad določbami o zaščiti narodnih manjšin. Po podpisu sanžermenske mirovne pogodbe je bila Avstrija ekonomsko in gospodarsko oškodovana, saj je postala odvisna od zaveznikov, ki so jo oskrbovale s prehranskimi živili in industrijskimi surovinami.
Ključne besede: Nemška Avstrija, 1919, pariška mirovna konferenca, sanžermenska mirovna pogodba, avstrijska delegacija, jugoslovanska delegacija
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 622; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,64 MB) |
10. Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko deloKaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 835; Prenosov: 441
Celotno besedilo (1,37 MB) |
