1. Odgovornost organov vodenja in nadzora po splošnih korporacijskih pravilih in odgovornost organov vodenja in nadzora odvisne družbe pri dejanskih koncernihŽiga Cvetko, 2018, magistrsko delo Opis: Odgovornost organov vodenja in nadzora je eno od ključnih vprašanj korporacijskega prava. V predmetnem delu se avtor ukvarja s splošno korporacijsko odgovornostjo organov vodenja in nadzora po 263. členu ZGD-1, ki jo obravnava na način, da predstavi pomen pravila podjetniške presoje po veljavni ureditvi. V tej zvezi se avtor ukvarja tudi z zahtevki zoper organe vodenja in nadzora ter s tem povezanimi stroški. V zvezi s tem ugotavlja, kakšen je vpliv na dejansko uveljavljanje takih zahtevkov v praksi ter kakšne so možne spremembe za njihovo lažje in bolj učinkovito uveljavljanje. Avtor predstavi tudi odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu po 548. členu ZGD-1, ki je del koncernskega prava in prvenstveno služi varovanju manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov odvisne družbe. Avtor se opredeli do trenutno veljavne dikcije 548. člena ZGD-1 na način, da opredeli obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo organi vodenja in nadzora odvisne družbe pri sestavi in pregledu poročila o odvisnosti. Odgovornost organov odvisne družbe pri dejanskem koncernu ne izpodriva splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora, zato je poznavanje splošne korporacijske odgovornosti organov vodenja in nadzora nujna za razumevanje odgovornosti organov odvisne družbe pri dejanskih koncernih. S celovito predstavitvijo obeh institutov se bralcu zagotavlja zaokrožen pregled nad odgovornostjo organov vodenja in nadzora, tako v primeru, ko je družba vključena v dejanski koncern, kot v primeru, da ni. Avtor se opredeli tudi do uveljavljanja zahtevkov manjšinskih delničarjev, odvisne družbe in upnikov. Glede slednjega pri dejanskem koncernu izpostavi tudi nujnost po analogni uporabi pravil o povrnitvi stroškov v zvezi s tožbo v imenu družbe na zahtevo manjšine po 328. členu ZGD-1, ki predvideva obveznost družbe, da založi predujem za kritje sodnih stroškov. Posebne obravnave so deležne tudi manjšinske pravice v zvezi s uveljavljanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora. Na koncu dela avtor sistematično strne vse ugotovitve in se do njih opredeli ter poda svoje predloge za spremembe zakona.
Ključne besede: odgovornost organov vodenja in nadzora, dejanski koncern, odvisna družba, odgovornost organov odvisne družbe, uveljavljanje zahtevkov, actio pro socio, stroški
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1477; Prenosov: 344
 Celotno besedilo (584,46 KB) |
2. UKREPI ZAŠČITE BANK UPNIC PO POGODBI O PRESTRUKTURIRANJU KAPITALSKE DRUŽBEKristina Sigurnjak, 2016, magistrsko delo Opis: Kapitalska družba, katere sposobnost servisiranja najetih posojil postane ogrožena, ima že v času pred nastopom insolventnosti, kot jo opredeljuje 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dispozitivne možnosti reguliranja svojih dolžniško-upniških razmerij. Med slednjimi navadno prevladujejo razmerja z bankami zaradi najetih kreditov. Stranke situacijo lahko sanirajo zunajsodno s sklenitvijo pogodbe o finančnem prestrukturiranju (angl. master restructuring agreement ali »MRA«). MRA poleg refinanciranja oziroma reprograma obstoječih bančnih terjatev uredi tudi predmet prestrukturiranja, pogoje za refinanciranja (tj. cena, pogoji črpanja in pogoji vračila kreditov), druge zaveze, ki jim mora slediti dolžnik, sankcije za kršitev plačilnih obveznosti in drugih zavez ter druge zahteve banke, ki naj bi pomenile ščitenje pred kreditnim tveganjem določenega komitenta.
MRA zaradi ščitenja interesa bank prinese dokaj rigorozne ukrepe nadzora nad poslovanjem dolžnika ter stroge pogodbene obveznosti in sankcije za kršitve. Banke imajo tako preko MRA lahko znaten vpliv na poslovanje svojih dolžnikov, na njihove finančne in poslovne odločitve ter na samo vodenje; predvsem tekom procesa prestrukturiranja in trajanja pogodb z dolžniki. Na ta način se banke lahko izpostavijo neveljavnosti sankcij (npr. niso v celoti izpolnjeni strogi pogoji za odpoved kreditne pogodbe po 1067. členu Zakona o obligacijskih razmerjih), v skrajnih primerih pa tudi (odškodninski) odgovornosti zaradi škodljivega vpliva na družbo dolžnika po določili o povzročanju škodljivega ravnanja poslovodstva po 264. členu Zakona o gospodarskih družbah ter kot obvladujoča družba tako v dejanskem kot v pogodbenem koncernu (predvsem 541. – 543. ter 545. in 547. člen ZGD-1), če le so izpolnjeni pogoji koncernskih pravil o prevzemanju odškodninske in reparacijske odgovornosti.
Ključne besede: Finančno prestrukturiranje, prostovoljno prestrukturiranje, načela prestrukturiranja, banka, upnik, insolventnost, pogodba o prestrukturiranju (master restructuring agreement), kreditna pogodba, zaveze (covenants), prenehanje pogodbe, direktor v senci, vpliv tretjih na organe vodenja in nadzora, poslovodenje, obvladovanje, dejanski koncern, pogodbeni koncern, kvalificiran koncern.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 3225; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,36 MB) |
3. ODGOVORNOST OBVLADUJOČE DRUŽBE PRI DEJANSKIH KONCERNIH – PRIMERJALNOŽiga Cvetko, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Celotna ureditev je v nalogi predstavljena primerjalno z nemško ureditvijo, ki ji slovenska tudi sledi. Posebna pozornost je posvečena noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred in po sprejemu novele ZGD-1I ter jo primerja z nemško ureditvijo, ki je urejena v nemškem Zakonu o delnicah. Avtor najprej predstavi dejanski koncern kot eno od oblik povezanih družb. V nadaljevanju obravnava vse institute, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Novost na tem področju so zlasti specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno, s splošnimi pravili korporacijskega prava. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, ter poda oceno nove ureditve napram ureditvi pred spremembo.
Ključne besede: dejanski koncern, odgovornost obvladujoče družbe, varstvo zunanjih delničarjev, varstvo upnikov, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, posebna revizija, revizija, poročilo o odvisnosti
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1914; Prenosov: 325
Celotno besedilo (721,52 KB) |
4. |
5. MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V PODJETJU SCHIEDEL D.O.O., PREBOLDNataša Vogrinc, 2009, diplomsko delo Opis: Marketinško komuniciranje je del marketinškega spleta, ki je v današnjih časih postaja vse bolj pomembno. Poleg odločitev o cenah, kvaliteti izdelkov in dosegljivosti izdelkov kupcu je potrebno razmisliti, kako te izdelke promovirati na čim bolj optimalen način. Tudi segment dimniških sistemov ne izostaja od tega, saj konkurenca postaja vse močnejša in kupci zahtevnejši. Potreben je učinkovit program marketinškega komuniciranja s ciljno javnostjo.
V podjetju Schiedel d.o.o., Prebold se dobro zavedajo pomena marketinškega komuniciranja in v te namene skrbno načrtujejo svoje aktivnosti marketinškega komuniciranja ter se trudijo ohranjati dober odnos s ciljnimi javnostmi. Pretežen del marketinških aktivnosti namenjajo osebni prodaji, to kot najpomembnejši. V zadnjem času skrbijo tudi za povečano pospeševanje prodaje svojih izdelkov. S tem je usklajen tudi proračun, ki ga namenjajo osebni prodaji. Kar dve tretjini celotnega proračuna je namenjenega temu. Posebej pozorno gradijo in usposabljajo svojo prodajno ekipo. Prodajni zastopniki so stimulativno nagrajevani in izjemno motivirani za delo, ki ga opravljajo. Podoba podjetja v javnosti je na visokem nivoju in blagovna znamka Schiedel dobro prepoznavna, tudi na račun oglaševanja, ki je v podjetju prav tako zelo pomembno. Največ rezerv ima podjetje v neposrednem trženju, ki bi ga bilo v prihodnosti vredno bolje izkoristiti.
Ključne besede: Komuniciranje, marketinško komuniciranje, ciljno občinstvo, cilji marketinškega komuniciranja, proračun, mediji, inštrumenti marketinškega komuniciranja, osebna prodaja, prodajno osebje, oglaševanje, odnosi z javnostmi, pospeševanje prodaje, neposredno trženje, merjenje učinkovitosti marketinškega komuniciranja, dimniki, podjetje Schiedel d.o.o., Prebold, koncern Schiedel.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2009; Ogledov: 3390; Prenosov: 536
Celotno besedilo (4,50 MB) |
