| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Ureditev komunikacijskih storitev OTT na področju elektronskih komunikacij v pravu EU : magistrsko delo
Miha Pražnikar, 2022, magistrsko delo

Opis: Komunikacijske storitve OTT, ki se uporabljajo za komunikacijo in se navadno ponujajo preko aplikacij so doživele izjemen razvoj. Ker jih evropski zakonodajni sveženj na področju elektronskih komunikacij iz leta 2002 ni urejal, so mnogi v njih videli slepe potnike elektronskih komunikacijskih omrežij, ki konkurirajo tradicionalnim elektronskim komunikacijskim storitvam, kot so govorna telefonija in SMS sporočila. Kot plod tega je nastala Direktiva o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, kot novelacija štirih direktiv na področju elektronskih komunikacij, katere eden od glavnih ciljev je bil normirati komunikacijske storitve OTT. Poleg Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, ureja področje elektronskih komunikacij tudi Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, sprejeta v okviru evropskega zakonodajnega svežnja elektronskih komunikacij iz leta 2002 in normira obdelavo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Čeprav še vedno veljavna, predstavlja anahronizem ureditve, ki ne zajema komunikacijskih storitev OTT. Kot rešitev problema je nastal predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ki čaka na sprejetje. Magistrska naloga predstavlja problematiko opredelitve komunikacijskih storitev OTT z relevantno sodno prakso in njihovo trenutno ureditev v Direktivi o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter primerjavo ureditve med vrstami komunikacijskih storitev OTT in tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Predstavljena je tudi trenutna ureditev varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij z vidika komunikacijskih storitev OTT ter njihova bodoča ureditev v predlogu Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. V magistrski nalogi zaključujem, da vseh komunikacijskih storitev OTT ni moč metati v isti koš. Glede na ponujeno storitev se razlikuje tudi njihovo normiranje. Komunikacijske storitve OTT, ki se povezujejo v elektronska komunikacijska omrežja, so v večji meri izenačena s tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Na drugi strani zadevajo komunikacijske storitve OTT, ki se ne povezujejo v omrežja, v grobem, zgolj določbe o varstvu končnih uporabnikov. Na področju varstva osebnih podatkov elektronskih komunikacij trenutno obstaja pravna praznina, saj večina komunikacijskih storitev OTT ni urejenih. Predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah v trenutni različici v skoraj vseh določbah izenačuje tradicionalne elektronske komunikacijske storitve in komunikacijske storitve OTT.
Ključne besede: komunikacijske storitve OTT, elektronske komunikacije, NB-ICS, NI-ICS, Direktiva (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, EECC, Direktiva 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, Uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 28; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Komunikacijske ovire medicinske sestre v ambulanti družinske medicine
Nadja Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Komunikacijske ovire povzročijo, da dano sporočilo ni predano tako, kot je bilo mišljeno. Ovire lahko nastanejo v vseh procesih komunikacije s strani pošiljatelja, prejemnika ali s strani okolja. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so komunikacijske ovire medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Metode: Raziskava zaključnega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja, s katero smo želeli pridobiti podatke o komunikacijskih ovirah medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na osnovi strokovne literature. Podatke smo analizirali in prestavili s pomočjo grafov in tabel. Uporabili smo deskriptivne in inferenčne statistične metode. Rezultati: Ugotovili smo, da medicinske sestre v povprečju dobro zaznajo komunikacijske ovire, vendar pogosto nimajo dovolj časa in veščin, da bi se nanje ustrezno odzvale. Izračunali smo, da 58 % anketiranih meni, da niso dovolj poučeni za primere, ko nastane komunikacijska ovira. Razprava in sklep: Potrebno bi bilo narediti več raziskav s področja prepoznavanja komunikacijskih ovir v zdravstveni negi. Potrebna bi bila tudi dodatna izobraževanja medicinskih sester o spopadanju z nastalimi komunikacijskimi ovirami pri njihovem delu.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijske ovire, medicinska sestra, pacient
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 426; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Vpliv tehnologij na vključenost starostnikov v sodobno družbo
Simona Furlan, 2021, magistrsko delo

Opis: Staranje prebivalstva po vsem svetu je dejstvo, kar pomeni, da število starejših ljudi pri nas in drugje po svetu vsak dan narašča. Pri staranju pa se potrebe ljudi spreminjajo, pri čemer pa so lahko v pomoč sodobne tehnologije v obliki informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Informacijsko-komunikacijske tehnologije, katere predstavnika sta tudi internet in mobilna telefonija, so pri spoprijemanju s starostjo in njenimi posledicami v veliko pomoč. Kljub možnostim, ki jih ponujajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, pa se moramo zavedati, da lahko tehnologijo določen posameznik sprejme ali ne, kar je še posebej značilno za starostnike.
Ključne besede: starostniki, staranje, sodobne tehnologije, informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 263; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani
Jure Ahej, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Učinkovita komunikacija predstavlja temelj za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, s tem pa se zmanjšajo neželeni dogodki ter napake. Vsem zaposlenim mora biti varnost pacientov na prvem mestu, ob storjeni napaki moramo biti iskreni, priznati in napako odpraviti. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov. Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled strokovne literature, ki se je navezovala na tematiko o vplivu komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo povzemanja, komparacije ter kompilacije. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili analizo ter sintezo člankov. Izvedli smo tematsko analizo. Članke smo iskali po bazah podatkov, in sicer: SAGE journals, PubMed, Web of Science ter ScienceDirect. Rezultati: Komunikacijske napake so v 56 % vzrok za operativne oziroma pooperativne zaplete, v 69 % primerov pride zaradi le-teh do zamenjave pacietov oziroma do napačnih postopkov. Napake v komunikaciji predvsem vplivajo na povečano obolevnost, umrljivost, odpoved operativnih posegov, podaljšano hospitalizacijo, višjo stopnjo stresa za zaposlene, učinkovitost posega se zmanjša, večje finančno breme za organizacijo in nepotrebne preiskave. Razprava in sklep: Neustrezna komunikacija predstavlja najpogostejši dejavnik za nastanek neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Nekatere izmed posledic neustrezne komunikacije v operacijski dvorani so zamude, telesne poškodbe, nepravilno štetje inštrumentov in materiala, invalidnost, smrtnost. Komunikacijske napake imajo velik vpliv na pojavnost neželenih dogodkov.
Ključne besede: komunikacijske napake, neželeni dogodki, operacijska dvorana, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (620,13 KB)

5.
Vloga digitalne kompetence za učitelje in pedagoge
Lea Špende, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalne kompetentnosti. V teoretičnem delu so na osnovi pregleda različnih terminoloških definicij predstavljene glavne značilnosti digitalne kompetence, s poudarkom na področju šolstva. Predstavljena je delitev digitalne kompetence, njen razvoj, kako se jo ocenjuje in preverja, katero stopnjo znanja morata imeti pedagog in učitelj ter kakšna je podpora šole pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalni sistem. Dotaknili smo se primerjave uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu v drugih državah. In preverili smo, ali se digitalna kompetenca študentov na podiplomski stopnji študija izboljša. V empiričnem delu smo raziskovali digitalno kompetentnost pri študentih podiplomskega študija pedagogike. Interpretirali smo rezultate, ki smo jih pridobili s spletno anketo. Evropski kompetenčni okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence DIGICOMP 2.1 opredeljuje ključne komponente digitalne kompetence, s pomočjo katerega smo ugotavljali znanje študentov. Želeli smo izvedeti, kakšno mnenje imajo o predmetu Informacijska podpora didaktičnim strategijam, ter pridobiti njihovo povratno informacijo o pridobivanju novih kompetenc. V sklepu so povzete glavne ugotovitve magistrske naloge, kjer izpostavljamo ključno ugotovitev, in sicer, da ima digitalna kompetenca v šolstvu veliko vlogo. Potrebno ji je posvečati pozornost in pedagoški kader ustrezno spodbujati k optimalnemu razvoju njihovih potencialov.
Ključne besede: digitalna kompetenca, didaktične strategije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), digitalno okolje
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 779; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Kibernetska varnost pametnih omrežij : magistrsko delo
Matjaž Trunkelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Objavljeno v DKUM: 07.02.2021; Ogledov: 978; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

7.
Optimizacija postopka vodenja čakalnega seznama ambulante za genetsko svetovanje in testiranje Onkološkega inštituta v Ljubljani
Eufemia Barzelatto, 2020, magistrsko delo

Opis: Eden glavnih ciljev ambulante za onkološko genetsko svetovanje in testiranje je hitra in kakovostna obravnava vsakega pacienta. Pomanjkanje ustreznih prostorov za osebje in dokumentacijo pogosto oteži delovni postopek, kar povzroči dodaten pritisk na medicinske sestre in slabo organizacijo. Cilj magistrske naloge je bil postavljanje baze podatkov, ki bi na prvem mestu zagotavljala ustrezno in hitrejšo obravnavo pacienta glede na stopnjo nujnosti in posledično tudi razbremenila zaposlene v ambulanti za onkološko genetsko svetovanje in testiranje Onkološkega inštituta Ljubljana, kar bi se kazalo kot višja raven zadovoljstva na delovnem mestu, kar je zelo pomemben dejavnik kakovostne obravnave pacienta. Uporabljen je bil program MS Access, ker je zmožen upravljanja velikega števila podatkov in je dostopen vsem, saj ima Onkološki inštitut Ljubljana licenco za paket Microsoft Office. Na obe raziskovalni vprašanji je bilo odgovorjeno in vsi cilji so bili doseženi. Za dodatne kritike in nadgradnje bodo potrebne usmeritve zaposlenih po nekaj časa uporabe nove informacijske rešitve v praksi.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijske tehnologije, čakalni seznam, management, zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 508; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

8.
Mnenja študentov predšolske vzgoje o kompetencah za komunikacijo s starši predšolskih otrok
Nina Mencigar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mnenja študentov predšolske vzgoje o kompetencah za komunikacijo s starši predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni študijski program Predšolske vzgoje, pomen prakse kot izkustveno učenje in vloga mentorja. V nadaljevanju so opredeljene in predstavljene teorije kompetenc in kompetence po ravneh: splošne, ključne in specifične kompetence, ter kompetence študentov. Sledi opredelitev širokega pojma komunikacije kot izmenjave informacij med dvema ali več sogovorniki in delitev le-tega na dva podsistema, verbalno in neverbalno komunikacijo. Na koncu je predstavljena komunikacija pri sodelovanju s starši. V empiričnem delu je bilo z anketnim vprašalnikom raziskano, ali se študenti vseh treh Pedagoških fakultet v Sloveniji čutijo dovolj kompetentne na področju komunikacije, kako ocenjujejo svoje komunikacijske spretnosti in ali se čutijo dovolj kompetentne za komunikacijo s starši predšolskih otrok. Na vzorcu 69 študentov je bila izvedena raziskava, podatki so bili obdelani in interpretirani s pomočjo statističnega programa SPSS.
Ključne besede: študijski program predšolska vzgoja, kompetence, komunikacija, komunikacija pri sodelovanju s starši, komunikacijske spretnosti.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 536; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (723,40 KB)

9.
Ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi
Sandra Žiher, 2020, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zaradi pomanjkanja znanja, predvsem na področju komunikacije o oskrbi umirajočega, želimo z zaključnim delom raziskati, katere so najpogostejše ovire pri komunikaciji z umirajočim pacientom in zanj pomembnimi drugimi s strani medicinskih sester. Metodologija: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Sage, PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Dobljene rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Od 89 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij, od tega 1 kvantitativno in 9 kvalitativnih. Z analizo podatkov smo izoblikovali podteme, in sicer: (1) logistične, (2) izobrazbene, (3) čustvene in (4) kulturne ovire, ki smo jih nato združili v glavno temo: ovire v komunikaciji s strani medicinskih sester. Diskusija in zaključek: Komunikacijo ob koncu življenja spremljajo številne komunikacijske ovire, ki pa jih je možno odpraviti. Te ovire je možno zmanjšati z medsebojnim sodelovanjem in samorefleksijo, predvsem pa z dodatnim izobraževanjem na področju oskrbe ob koncu življenja s poudarkom na treningu komunikacijskih veščin. Dodatno znanje in veščine komuniciranja bo medicinskim sestram dalo samozavest, ki je pri razpravah ob koncu življenja ključnega pomena.
Ključne besede: komunikacijske ovire, smrt, umiranje, paliativni pacient, svojci, medicinske sestre, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 648; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (532,20 KB)

10.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki : izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, magistrsko delo

Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Ključne besede: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2020; Ogledov: 1172; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici