| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJE
Vera Svetec, 2015, diplomsko delo

Opis: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Ključne besede: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Vpliv uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih procesih na zaposlene
Tina Radovanovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Digitalna doba in razvoj tehnologije spreminjata naše vsakdanje življenje. Velik vpliv se pozna tudi na trgu dela in delovnem okolju, predvsem pri izvajanju delovnih nalog in ustvarjanju novih delovnih pogojev. Svoje mesto v digitalni dobi si je pridobila uporaba mobilnih aplikacij, ki olajšajo vsakodnevne procese, kot tudi delovne procese. Mobilne aplikacije imajo tako mnoge učinke na zaposlene, a področje še ni dovolj raziskano. Gre namreč za novejši trend, ki se vedno bolj širi in prodira v podjetja in organizacije. Zato smo se odločili podati boljši vpogled glede vplivov tehnologije na trg dela in zaposlene. Bolj podrobno smo raziskali vplive uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih oz. delovnih procesih na zaposlene, predvsem v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako razširjene so mobilne aplikacije v slovenskih podjetjih, kako redna je njihova uporaba, raziskati vpliv mobilnih aplikacij na zaposlene, kako se zaposleni ob tem počutijo in kakšno je njihovo mnenje glede uporabe mobilnih aplikacij v delovnih procesih. V teoretičnem delu naloge smo predstavili digitalno dobo in naravo dela, vpliv tehnologije na trg dela, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, mobilno tehnologijo in mobilno aplikacijo z vidikov različnih avtorjev. Nadaljevali smo s proučevanjem mobilne tehnologije v povezavi z zaposlenimi v podjetjih. Zanimalo nas je, kakšne posledice so opazne in kakšne vplive pušča v delovnem okolju. V magistrskem delu smo raziskali, kakšno je stanje v slovenskih podjetjih in kakšno mnenje imajo zaposleni v Sloveniji o uporabi mobilnih aplikacij. Anketirali smo priložnostni vzorec zaposlenih in podatke analizirali s pomočjo statističnega orodja SPSS. Testirali smo sedem raziskovalnih hipotez. Ugotovili smo, da se svetovni trend mobilnih aplikacij odraža tudi v Sloveniji. Uporaba mobilnih aplikacij v podjetjih je že razširjena in se širi. Večina zaposlenih v Sloveniji se namreč že poslužuje uporabe mobilnih aplikacij na delovnem mestu. Mnenja o uporabi mobilnih aplikacij na delovnih mestih v Sloveniji so zelo pozitivna, a kljub temu med anketiranci obstaja mnenje, da mobilne aplikacije niso nujno potrebne v vseh organizacijskih procesih. Zaznati gre značilnost mobilnih aplikacij, da procese sicer olajšajo, a za samo izvajanje niso nujno potrebne. Kot smo omenili, so mobilne aplikacije v porastu. So novejša tematika, predvsem ko se pogovarjamo o njihovi uporabi v delovnih procesih. Mnoge učinke uporabe mobilne tehnologije na delovnih mestih lahko zgolj predvidimo, nekatere pa smo že zaznali. Vplive torej že lahko začnemo zaznavati v delovnem okolju, na trgu dela, v spreminjajočih se zahtevah delodajalcev, pogojih dela, spreminjajočem se načinu dela in načinu zaposlitve. Veliko stvari lahko predvidimo, ne moremo pa jih natančno napovedati. Mobilna tehnologija in digitalna doba bodo namreč svoje razsežnosti pokazale skozi čas. Na to moramo biti pripravljeni, minimizirati posledice in se novostim sproti prilagajati.
Ključne besede: Digitalna doba, mobilna aplikacija, mobilna tehnologija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
Uporaba interaktivne table v osnovnih šolah pomurske regije
Boštjan Kosednar, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj tega dela je predstaviti in prikazati medij, ki nosi ime "interaktivna bela tabla", nove možnosti, ki jih njegova uporaba odpira za poučevanje in didaktično smiselne možnosti za uporabo tega tehnološkega učnega orodja. V ta namen so teoretični in praktični vidiki med seboj povezani. Pričujoče delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je treba ustvariti splošni pregled osnov interaktivnih tabel, informacijsko komunikacijske tehnologije, saj je zelo pomembna tehnologija interaktivne bele table in njena uporaba v šoli. Nato je na kratko pojasnjen pristop učne teorije, na podlagi katerega lahko interaktivna tabla najde pot v učilnico. Kaj obljublja uporaba interaktivne bele table pri poučevanju? Za odgovor na to vprašanje je potreben uvod, ki med drugim temelji na izrazu "novi mediji", ki je omenjen v naslovu diplomske naloge in na teoretičnem ozadju konstruktivizma v poučevanju tujih jezikov. Pomembno je razložiti zahteve za optimalno uporabo in možne uporabe interaktivnih tabel v učilnici. Interaktivna tabla s svojimi orodji, spremljajočo programsko opremo in obrobnimi napravami odpira nove in zahtevne priložnosti za poučevanje. Potreben je tudi podroben opis prednosti in slabosti interaktivnih tabel. V drugem delu magistrske naloge je povzet rezultat raziskave. Ta del dela je namenjen učiteljem pomurskih šol, ki uporabljajo ali ne interaktivne bele table v učilnici ali ki jih zanima učinkovito poučevanje z interaktivnimi tablami, njihov namen pa je, da jim ponudi vpogled v rezultate in glavne zaključke različnih študij. Izbrane so bile raziskave, ki se osredotočajo na različna stališča. Večina študij v drugih državah sproža dodatna vprašanja in priporočila. Naloga nadaljnjih raziskav ostaja širša znanstvena raziskava, ki se veliko ukvarja s ciljnimi vprašanji. Poskuša se predstaviti predmetna področja za poznejše študije, ki bi verjetno prinesle plodne rezultate. To delo je za učitelje še posebej zanimivo zaradi vsebinske usmeritve v teoretične in praktične vidike uporabe interaktivnih tabel in izvedbe rezultatov različnih študij, ki so še vedno skeptični do novega medija ali so šele stopili v stik s tem novim medijem, morda pa tudi za tiste, ki že imajo izkušnje z uporabo interaktivnih tabel.
Ključne besede: interaktivna bela tabla, informacijsko komunikacijska tehnologija, učitelj, učenec, motivacija
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Opis: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 435; Prenosov: 78
URL Povezava na datoteko

6.
Odnos starostnikov do informacijsko-komunikacijske tehnologije
Darja Kopitar, 2019, diplomsko delo

Opis: Podobno kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča s problemom pospešenega staranja prebivalstva na eni strani in procesom digitalizacije družbe na drugi. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je v Sloveniji še posebej nizka med osebami, starejšimi od 65 let, kar še poglablja starostno diskriminacijo in socialno izključenost starejših, hkrati pa izkazuje potrebo po uvedbi ukrepov za dvig digitalne pismenosti tretje generacije. Teoretični izsledki pričajo, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja tretje generacije, spodbuja socialno vključenost starejših in zmanjšuje starostno diskriminacijo, kar potrjujejo tudi izsledki empiričnega dela. V raziskavi smo se osredotočili na osebne pripovedi treh proaktivnih uporabnikov IKT, starejših od 65 let, in s kvalitativno metodo polstrukturiranega poglobljenega intervjuja ugotovili, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, pa naj bo to z vidika enostavnega iskanja informacij na spletu, ohranjanja stika z bližnjimi sorodniki in prijatelji ali vzpostavljanja občutka varnosti, pri tem pa pomembno vlogo odigra predvsem medgeneracijsko zavezništvo.
Ključne besede: demografsko staranje, informacijska družba, informacijsko-komunikacijska tehnologija, starejši, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 16.01.2020; Ogledov: 416; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemov
Nastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 382; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

8.
Uporaba aplikacij office 365 ter njegovih orodij v vzgoji in izobraževanju
Nino Golčman, 2019, magistrsko delo

Opis: Živimo v dobi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), saj se z njo vsakodnevno soočamo in brez katere ne znamo oziroma »ne smemo« več preživeti poklicnega dne. Prav tako, kot se je integrirala v naša življenja, z njo odraščajo tudi naši otroci - učenci in dijaki. Njim so IKT-naprave, kot so računalnik, tablice, mobilni telefon itd., še bližje. Prav zato mora učitelj to upoštevati in biti pripravljen na to dejstvo tako v šoli kot v celotnem procesu vzgoje in izobraževanja. Na spletu je poplava možnih aplikacij, programov ter orodji, ki so neposredno ali posredno povezane z uporabo IKT v izobraževanju. Prav zato se mora učitelj na tem področju nenehno izobraževati in znati kritično vrednotiti njihovo uporabnost pri doseganju zastavljenih ciljev in standardov znanja. V okviru magistrske naloge sem poiskal, preizkusil, uporabil in opisal uporabnost paketa aplikacij, ki jih ponuja Office 365, ter njihovih orodij za namen vzgoje in izobraževanja. Opisal sem možnost dela učitelja z omenjenimi aplikacijami ter podal primere njihove uporabe pri samem procesu izobraževanja. Predstavljene aplikacije tudi sam redno uporabljam pri procesu poučevanja že nekaj let, zato sem v magistrski nalogi predstavil primere dobre prakse oz. rabe le-teh. Ugotovil sem, da je delo v razredu z uporabo IKT, kot so mobilne naprave v povezavi z aplikacijami, zanimivo, pestro, učence oz. dijake pa s pomočjo le-teh aktivno vključuje v proces izobraževanja in jim v tem času odvzame možnost uporabe mobilnih naprav za dejavnosti, ki niso vezane na sam proces izobraževanja. Vsekakor ni potrebe po nenehnem in vsakodnevnem poseganju po delu z mobilnimi napravami. Učitelj mora biti tisti, ki bo dobro razmislil, kdaj in predvsem koliko časa je pripravljen vložiti v delo in doseganje ciljev s primerno uporabo IKT, saj je doseganje standardov in učnih ciljev primarno delo učitelja.
Ključne besede: Office 365, informacijsko-komunikacijska tehnologija, uporaba IKT pri pouku, mobilne naprave in njihova uporabnost pri pouku, aplikacije pri pouku, orodja pri pouku, tehnika in tehnologija, elektrotehnika, osnove obdelav podatkov
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 376; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

9.
Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8-9 letnih otrocih
Lara Gašparić, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8–9-letnih otrocih je razdeljeno na tri dele: teoretični, praktični in empirični del. Teoretični del je razdeljen na tri sklope: naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu se osredotočimo na naravoslovje in zgodnje naravoslovje, navedene so tudi posebnosti naravoslovja. V tem sklopu je primerjava ciljev s področja naravoslovja med vrtcem, drugim in tretjim triletjem ter definicija gozda kot življenjskega prostora. Naslednji sklop zajema vsebino izkustvenega učenja, posebej so opisane tudi značilnosti 8- in 9-letnikov in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Geografski sklop je namenjen opisu mestne četrti Pobrežje. Natančneje je opisan tudi gozd Stražun, v katerem je sam eksperiment potekal. Po teoretičnem sledi praktični del, v katerem je predstavljen namen pedagoškega eksperimenta, podrobni učni pripravi, izvedbi in evalvaciji kontrolne in eksperimentalne skupine, kjer je kontrolna skupina izvajala svoje aktivnosti v računalniški učilnici, eksperimentalna pa v gozdu. Na koncu je empirični del, kjer je opisano, kako uspešni sta bili kontrolna in eksperimentalna skupina pri reševanju preverjanja znanja in preizkusa znanja. Zanimala nas je tako uspešnost pri reševanju celotnega preverjanja znanja in preizkusa znanja kot tudi uspešnost pri reševanju posameznih nalog. Ugotovili smo, da je v našem primeru kontrolna skupina, ki je pridobivala znanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, dosegla boljši uspeh kot eksperimentalna skupina, ki je pridobivala znanje z izkustvenim načinom učenja.
Ključne besede: naravoslovje, izkustveno učenje, gozd, informacijsko-komunikacijska tehnologija, mestna četrt Pobrežje.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 307; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

10.
Vnašanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnošolske domače naloge z vidika učitelja
Valentina Čeh, 2019, magistrsko delo

Opis: Domače naloge znajo biti precej ponavljajoče, utrujajoče, (ne)domišljijske in (ne)unikatne, kar pa ima precejšen vpliv na učenčevo perspektivo predmeta, njegovo motivacijo in nadaljnjo zagnanost za učenje. Zaradi tega lahko uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v domače naloge pripomore k splošnemu zanimanju in odkrivanju novega znanja, odpre nove pristope k delu in omogoči domače naloge, ki niso več tako tradicionalne. Teoretični del magistrske naloge se ukvarja z domačimi nalogami ter kako je mogoče IKT vključiti v izobraževanje, kakšno vlogo ima pri tem učitelj in njegova digitalna pismenost. V raziskavi je sodelovalo 112 učiteljev iz priložnostno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Povprašani so bili o pogostosti uporabe različnih vrst domačih nalog, katere so najljubše s strani učencev, kakšna je njihova samoocena digitalne pismenosti ter kakšna so njihova stališča o vplivu IKT na učence in na učitelje. Preverjen je bil vpliv razredne in predmetne stopnje poučevanja, števila let učiteljske delovne dobe in povprečnega časa, ki ga učitelji preživijo na računalniku ali tablici. Rezultati kažejo, da učitelji, ki vsakodnevno manj časa namenijo uporabi IKT, pogosteje uporabljajo domače naloge iz delovnega zvezka, učbenika in delovnega lista. Prav tako učitelji z manjšo delovno dobo bolje ocenjujejo področja digitalne pismenosti. Učitelji razredne stopnje se bolj kot učitelji predmetne stopnje, strinjajo, da jim IKT pomaga pri pripravi domačih nalog, ter, da so naloge s pomočjo IKT bolj zanimive in privlačne za učence
Ključne besede: domače naloge, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje, učitelji, digitalna pismenost.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 377; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici