Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tema zaključnega dela magistrskega študija Prevajanja in tolmačenja je primerjalna analiza prevodne in jezikovne ustreznosti ter enakovrednosti prvega (2008) in drugega (2021) angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osredotočili smo na vsebinsko učinkovitost dosedanjih prevodov pravnih terminoloških izrazov s področja kazenskega prava v angleški jezik, njihovo jezikovno in pomensko ustreznost, enakovrednost (ekvivalentnost) ter prevajalske izzive, s katerimi se prevajalci srečujejo v praksi, kadar prevajajo strokovna besedila s področja zakonodaje, podzakonskih aktov, pravilnikov in podobnih pravnih besedil. Pri teoretični raziskavi smo se oprli na jezikoslovno teorijo ali teorijo ekvivalence ter znanstvene poglede in paradigme sledečih prevodoslovcev: Toury (1986), Chesterman (1997/2016) in Snell-Hornby (1988). Obenem smo uporabili znanstveno literaturo, namenjeno prevajanju pravnih besedil (Cao (2007), Kocbek (2011), Mattila (2006), Tiersma (1999)). Temeljne metode, uporabljene pri empiričnem raziskovalnem delu, so primerjalna, prevajalska in analitična metoda. Razen že omenjene prevodne ustreznosti smo se osredotočili tudi na jezikovne izboljšave in odstopanja med prevodoma. Prevajalske rešitve prevajalcev obeh besedil, ki sta bila predmet raziskovalnega dela, smo obrazložili in znanstveno utemeljili. Za potrebe prevodne in terminološke analize smo kot glavni angleški terminološki vir uporabili Oxfordov pravni slovar (Oxford Dictionary of Law – Oxford University Press, 2018). Gre za globalno uveljavljen terminološki slovar, ki ga uporabljajo prevajalci ter pravniki. Za analizo slovenske pravne terminologije smo uporabili Pravni terminološki slovar (ZRC SAZU, 2018).
Ključne besede: kazensko pravo, slovenska pravna terminologija, angleška pravna terminologija, pravni jezik, prevajanje, medkulturna komunikacija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 108; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Konflikti med učitelji in starši ter njihovo reševanje je v teoretičnem delu predstavljena komunikacija, ki je temelj dobrega medsebojnega odnosa med učitelji in starši, lahko pa vodi tudi v konflikta med njimi. V nadaljevanju teoretičnega dela je podrobneje predstavljen konflikt z vidika nastanka in reševanja, s podanimi usmeritvami in z apliciranjem na področju sodelovanja med šolo in starši. V empiričnem delu magistrske naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na polstrukturiranih intervjujih z razrednimi učitelji osnovnih šol iz različnih regij Slovenije. Intervjuvanih je bilo 10 učiteljev različnih starostnih skupin, ki poučujejo v 1. ali 2. triadi. Ugotovili smo, da učitelji konflikt dojemajo negativno, in sicer kot nesoglasje, nasprotovanje, nestrinjanje, neusklajenost v stališčih in interesih sogovornikov. Konflikti so skoraj enako pogosto prisotni tako v 1. kot v 2. triadi osnovne šole. Najpogostejša tematika za nastanek konflikta so šolske ocene, sledi tematika starševske vzgoje učencev ter vedenje in odnos učencev v procesu vzgoje in izobraževanja. Razlik v pogostosti konflikta med učitelji in starši glede na starost učiteljev nismo ugotovili.
Ključne besede: komunikacija, konflikti, starši, učitelji, reševanje konfliktov
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 121; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: Uvod: Učinkovita komunikacija v zdravstvenem timu zagotavlja izmenjavo vseh relevantnih informacij za ustrezno zdravstveno obravnavo pacienta ter je kritičnega pomena za zagotavljanje varnosti pacienta in preprečevanje negativnih zdravstvenih izidov. Komunikacijske napake so v komunikaciji med medicinskimi sestrami ter medicinskimi sestrami in zdravniki razmeroma pogoste ter povzročajo velik del neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil raziskati optimizacijo komunikacije zdravstvenega tima z vpeljavo komunikacijskega orodja SIOP. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL, MEDLINE z v naprej določenimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Potek zbiranja podatkov je predstavljen s PRISMA diagramom, zbrani podatki pa so sintetizirani z uporabo vsebinske analize. Rezultati: Rezultati osmih izbranih raziskav kažejo, da je SIOP komunikacijsko orodje učinkovito sredstvo zagotavljanja varnosti pacientov, vendar so izidi njegove uporabe v veliki meri odvisni od samega načina vpeljave. Vpeljavo SIOP komunikacijskega orodja je mogoče realizirati na več načinov, od zgolj deljenja informativnega gradiva med zaposlene do organizacije usposabljanj in kontinuirane evalvacije učinkov na ravni ocen zaposlenih in/ali izidov zdravstvenih storitev. Razprava in sklep: Pregled literature potrjuje rezultate predhodnih študij, da komunikacijsko orodje SIOP s strukturiranjem komunikacije med člani zdravstvenega tima zmanjšuje tveganja za napake in s tem optimizira varnost pacientov, vendar so učinki odvisni od ustreznosti implementacije orodja.
Ključne besede: komunikacija v zdravstveni negi, varnost pacientov, orodje SIOP
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 63
Celotno besedilo (519,31 KB)

Opis: Uvod: Timsko delo, dobri medsebojni odnosi in kakovostna obravnava so na vseh področjih dela v zdravstvu izrednega pomena, še posebej v enotah intenzivne terapije, kjer je zdravstveno stanje obolelih življenjsko ogrožajoče, obravnava pa zahteva specialna znanja s področja intenzivne terapije. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo kvantitativno presečno raziskavo, instrument je bil anketni vprašalnik. Le-ta je bil razdeljen med 80 zaposlenih v zdravstveni negi v dveh različnih okoljih: v enoti intenzivne interne medicine in v covid intenzivni terapiji javnega zavoda. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je medsebojna komunikacija v timu covid intenzivne terapije ustreznejša kot na oddelku za intenzivno interno medicino. Anketirani v covid intenzivni terapiji se v trenutnem timu dobro počutijo, so pozitivno naravnani ter medsebojno solidno in odkrito komunicirajo. Na Oddelku za intenzivno interno medicino so rezultati v vseh trditvah zelo razpršeni, to pomeni, da so anketirani različnih mnenj in imajo na medsebojne odnose v timu različen pogled. Anketirani na Oddelku za intenzivno interno medicino se statistično značilno počutijo bolj obremenjene kot anketirani v covid intenzivni terapiji. Razprava in sklep: Delo v enoti intenzivne terapije zahteva multidisciplinarni pristop z visoko mero medsebojnega sodelovanja in sistematične organizacije. Ugotovili smo, da ne glede na to, v kakšnih pogojih dela delaš oz. s kakšnimi nepredvidljivimi situacijami se na delovnem mestu srečuješ, je pomembno, da imaš ob sebi ekipo oz. tim sodelavcev, na katere se lahko v vsakršni situaciji obrneš, poiščeš pomoč, zaupanje in oporo.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, timsko delo, komunikacija, SARS CoV-2
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 406; Prenosov: 139
Celotno besedilo (909,09 KB)

Opis: Razglednice so že več kot 100 let pomemben medij komuniciranja v turizmu. Nekoč je bila njihova glavna vloga predvsem komunikacijska, v dobi digitalnih medijev pa se krepi vloga kulturnega rituala oz. vzdrževanja odnosov. V našem zaključnem delu smo v teoretičnem delu raziskali zgodovino in razvoj razglednic, vlogo, ki jo ima v odnosu med pošiljateljem in prejemnikom ter kulturni ritual, ki ga pošiljanje razglednic predstavlja. Predstavili smo razglednico kot medij in njihovo rabo v dobi digitalnih medijev ter pomen razglednic za turizem, predvsem podobo turistične destinacije. Namen naše raziskave je bil pojasniti, kakšen imamo odnos do razglednic v slovenskem kulturnem okolju in njihovo rabo v sodobnem času digitalnih medijev. V ta namen smo v prvem delu izvedli eksplorativno kvalitativno raziskavo s pomočjo fokusnih skupin, v drugem delu pa smo predpostavljene hipoteze preverjali z anketo, v kateri je sodelovalo 381 oseb. Ugotovili smo, da med respondenti raba razglednic v dobi digitalnih medijev sicer res upada, da sta se pa zato njihov simbolni pomen in vrednost precej zvišala. Več razglednic prejmejo in pošiljajo starejše generacije, medtem ko so med mlajšimi za deljenje turistične izkušnje bolj priljubljeni digitalni mediji, predvsem družbena omrežja. Pošiljanje razglednic pomeni v današnjem času pomemben kulturni ritual, ki ga je potrebno ceniti in ohranjati.
Ključne besede: razglednica, digitalni mediji, kulturni ritual, komunikacija, deljenje turistične izkušnje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,47 MB)