Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K, 2017) in nato tudi s sprejetjem dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege naj bi dokončno določili pripadajoče delovne naloge delovnima mestoma tehnika zdravstvene nege in diplomirane medicinske sestre ter poizkušali rešiti problem pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. V ta namen 38. člen ZZDej-K predvideva, da se vsem tehnikom zdravstvene nege, ki izpolnjujejo pogoje tega člena, ponudi možnost za sklenitev pogodbe za opravljanje dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. Ti morajo v vnaprej določenem roku tudi pridobiti licenco. V teoretičnem delu zaključnega dela smo natančneje predstavili dejavnost zdravstvena nega, obe delovni mesti, ZZDej-K in teorijo kompetenc. Kot cilj raziskave smo si zastavili ugotovitev vpliva ZZDej-K na delovne razmere, razmere v odnosih znotraj zdravstvenih timov in ali so zaposleni seznanjeni z zakonom. Presodili smo, da vpeljava sprememb še vedno traja in da trenutne razmere zaradi covida-19 vplivajo na kadrovske razmere v zdravstveni negi, zato smo po končani interpretaciji pridobljenih rezultatov ankete predlagali ponovitev raziskave po določenem času, da bi tako preverili, ali se je kadrovska slika v zdravstveni negi izboljšala.
Ključne besede: zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, kompetence, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1292; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Naši cilji so bili ugotoviti, kaj zaposleni v zdravstveni negi potrebuje za ukrepanje v izrednih razmerah in nato izdelati model usposobljenosti zaposlenega v zdravstveni negi za delo v izrednih razmerah s pomočjo metodologije DEX. S pregledom teorije s področja izrednih razmer, poklicnih kompetenc medicinskih sester in načina usposabljanja delavcev smo osnovali teoretična izhodišča za izdelavo magistrskega dela. Oblikovali smo ekspertno skupino, s katero smo na podlagi strokovne literature in osebnih izkušenj pri delu v zdravstvu določili kriterije, ki so potrebni za delo v izrednih razmerah. Pripravili smo tudi dva vprašalnika, ki sta kot kriterija vključena v model. Kot izredne razmere smo določili množične nesreče. S pomočjo DEX metodologije smo naredili model, katerega smo validirali na petih kandidatih. Z rezultati smo zadovoljni, saj smo dobili v pogled v znanje pri delu ob množični nesreči in videli, kje so primanjkljaji in priložnosti za izboljšanje. Izkazalo se je, da so zaposleni več kot primerni za delo v izrednih razmerah. Kljub temu so bili slabše ocene deležni vsi kandidati pri usposabljanju, saj so imeli izobraževanje pred več leti. Povzamemo lahko, da so zaposleni v zdravstveni negi strokovno podkovani za delo, ki ga opravljajo, vendar je prisoten deficit pri obiskih tečajev in usposabljanj na področju množičnih nesreč, zato bi bilo na tem področju potrebno več narediti.
Ključne besede: izredne razmere, množične nesreče, DEXi, usposabljanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 117
Celotno besedilo (699,44 KB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Kompetence strokovnih delavcev vrtca za prepoznavanje žrtev psihičnega nasilja med predšolskimi otroki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili oblike nasilja, podrobneje pa smo opredelili psihično in medvrstniško nasilje ter nasilje med odraslim in otrokom. Dotaknili smo se tudi vzrokov in posledic nasilja ter kompetenc za prepoznavanje in soočanje s psihičnim nasiljem, ki bi jih strokovni delavci morali imeti. V empiričnim delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z anketiranjem. Anketni vprašalnik je izpolnilo 143 strokovnih delavcev vrtca. Dobljene rezultate smo natančno analizirali, pri čemer smo si pomagali s programom SPSS. Naš namen je bil, da na podlagi zastavljenih hipotez preučimo kompetence anketirancev ob zaznavi (psihičnega) nasilja nad otrokom glede na njihovo delovno mesto in delovno dobo. Preučiti smo želeli tudi pogostost psihičnega nasilja glede na starost in spol otroka ter ugotavljati, kdo izvaja to obliko nasilja. Ugotovili smo, da je najpogostejša oblika nasilja v vrtcu psihično nasilje. Ta oblika nasilja terja veliko žrtev, predvsem dečke. Psihično nasilje v največji meri izvajajo starši. Vrtci bi morali imeti organizirane različne preventivne programe za preprečevanje nasilja v vrtcih, a se v praksi to ne pojavlja povsod. Anketa je pokazala, da imajo vzgojitelji in njihovi pomočniki z 20-letno delovno dobo več izkušenj s psihičnim nasiljem kot svetovalni delavci z enako let delovne dobe. V sklepu diplomske naloge smo podrobneje ovrednotili hipoteze in jih obrazložili.
Ključne besede: kompetence strokovnih delavcev, nasilje, otroci, prepoznavanje in soočanje s psihičnim nasiljem, psihično nasilje.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 831; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,88 MB)

Opis: Zaradi razvoja hotelsko informacijskega sistema 4.0 potrebujejo receptorji v dobi digitalizacije za uspešno opravljanje delovne funkcije določene lastnosti, znanja in veščine. V teoretičnem delu zaključnega dela temelji poudarek na podrobnejši opredelitvi kompetenc posameznika, kompetencah posameznika po ravneh in opredelitvi kompetenc receptorja po poklicnem standardu receptor/ receptorka. V empiričnem delu smo uporabili raziskovalno metodo študije primera, kjer smo vključili analizo hotelsko informacijskega sistema in dveh intervjujev v vodjema recepcij turističnega kompleksa. Ugotovili smo, da se v digitaliziranem okolju od receptorja pričakujejo ustvarjalnost, inovativnost, kreativnost, sodelovanje, izmenjava znanja, zapleteno reševanje problemov, fleksibilnost in prilagodljivost. Digitalna transformacija lahko predstavlja obremenitev za starejše generacije zaposlenih, kar lahko privede do občutka nekompetentnosti, medtem ko so mlajše generacije zaposlenih nekoliko bolje prilagodljive hitre tehnološke spremembe v okolju. Ne glede na neizogibnost tehnologije v okolju pa niso ključne samo digitalne kompetence zaposlenih v organizaciji, ampak je poudarek na kreativnosti in čustvenih kompetencah vsakega posameznika.
Ključne besede: Kompetence posameznika, Turizem 4.0, digitalizacija, receptor.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 832; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1572; Prenosov: 215
Celotno besedilo (5,32 MB)