61. Uporaba mobilne aplikacije Actionbound pri pouku izven učilnice pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloSara Jurovič, 2023, magistrsko delo Opis: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Ključne besede: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 319
 Celotno besedilo (12,71 MB) |
62. Spolna vzgoja v prikritem kurikulu vrtca : diplomsko deloTina Cvetko, 2023, diplomsko delo Opis: Spolna vzgoja se začne že v predšolskem obdobju otroka. V prikritem kurikulu vrtca se spolna vzgoja nanaša na vidike kurikula, iz katerih se otroci naučijo vedenja, vrednot, stališč in stereotipov vezanih na spolno vzgojo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine vezane na spolno vzgojo v prikritem kurikulu, hkrati pa so predstavljene človekove vrednote, moralna vzgoja in stereotipi vezani na spolno vzgojo predšolskega otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov sestavljenega anketnega vprašalnika. Vzorec zajema vzgojitelje predšolskih otrok, podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa so bili obdelani s programom SPSS. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, ali so vzgojitelji ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da na področje spolne vzgoje sodita tudi ustrezna nega in higiena predšolskega otroka, ali pravilno poimenujejo dele spolovila ter ali se čutijo kompetentne za izvajanje predšolske spolne vzgoje v vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da so vzgojitelji dobro ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da se največkrat spolna vzgoja pojavi pri negi in higieni predšolskega otroka, pri previjanju pa se večina vzgojiteljev izogiba poimenovanja spolnih organov. Večina vzgojiteljev se čuti delno kompetentnih za izvajanje spolne vzgoje v vrtcu.
Ključne besede: spolna vzgoja, prikriti kurikul, potrebe, moralna vzgoja, kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 125
Celotno besedilo (423,57 KB) |
63. Primerjava kompetenčno naravnanih didaktičnih trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo : magistrsko deloTim Klecker, 2023, magistrsko delo Opis: Osnovno problemsko vprašanje primerjave kompetenčne naravnanosti trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo najprej obravnavamo z vidiki, ki izhajajo iz globalnega splošno-pedagoškega znanstvenega okvirja. V nalogi se v nadaljevanju poglabljamo v področje šolske geografije na ravni obveznega splošnega izobraževanja znotraj njenih diferenciranih didaktično-specifičnih okvirjev obeh držav. Konkretizacija preučevanja se v nalogi na eni strani nanaša na analizo, primerjavo in vrednotenje pedagoških razprav o implementaciji konceptov kompetenc v polje nemškega in slovenskega obveznega splošnega izobraževanja kot tudi njenih teoretičnih podlag, utemeljitev, klasificiranja, razmejevanja, geneze in razvoja ter vodilnih kompetenčnih usmeritev sodobne šole. Pod drobnogled vzamemo še učne rezultate obeh držav v raziskavi PISA in prikazujemo ključne ugotovitve, izhajajoče iz morebitnih učinkov šolskih reform z ozirom na kompetence. Na drugi strani v sferi geografskih predmetno specifičnih perspektiv obravnavane tematike prikažemo, kakšen je prispevek šolske geografije k izobraževanju in pridobivanju geografskih kompetenc ter preučujemo konkretne normativne rešitve umeščanja kompetenc za načrtovanje in izvajanje pouka geografije s slovenskimi in hessenskimi učnimi načrti oz. kurikuli. Delo zaključujemo z analizo, primerjavo in vrednotenjem učnih nalog izbranih učbenikov obeh dežel z vsebinami oz. temami, ki obravnavajo evropski prostor v kontekstu pridobivanja geografskih kompetenc.
Ključne besede: kompetence, pouk geografije, kompetenčna usmeritev, obvezno splošno izobraževanje, kurikularno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,27 MB) |
64. Ključni dejavniki uspeha projektnega vodenja v multiprojektnem okoljuNatalija Brezarić, 2023, magistrsko delo Opis: Danes je projektni menedžment prisoten na vseh področjih poslovanja. Številna podjetja in družbe poslujejo projektno ali delno projektno. V sodobnem in razvitem projektnem načinu poslovanja, ki deluje v multiprojektnem okolju, se podjetja soočajo s številnimi izzivi, spremembami in kriznimi situacijami, ki jih je treba ustrezno obvladati. V magistrskem delu smo raziskovali in analizirali ključne dejavnike uspeha projektnega vodenja v multiprojektnem okolju. Z osredotočanjem na ključne dejavnike uspeha je mogoče učinkovito in produktivno obvladovati in zmanjšati težave pri vodenju projektov v dinamičnem in kompleksnem okolju.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na osnovne značilnosti in karakteristike pojmov projekt in projektno vodenje. V nadaljevanju smo opredelili razliko med pojmoma menedžment in vodenje, nato pa smo izpostavili dva ključna pristopa vodenja projektov, in sicer klasičnega in agilnega. V okviru ključnih pristopov smo opisali značilne metode vodenja projektov, kot so: metoda slapov, PRINCE2, vodnik PMBOK, metoda kritične poti in model EFQM. Multiprojektno okolje definiramo kot zelo dinamično in kompleksno okolje, polno stalnih sprememb, različnih izzivov in zahtev. Od organizacij, ki delujejo projektno ali delno projektno, se pričakujejo inovativnost, hitra prilagodljivost, strokovnost in samostojnost. Za uspešno obvladovanje multiprojektnega okolja so potrebne določene kompetence vodje projekta in projektnega tima. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili matriko projektnega vodenja in opredelili izzive, s katerimi se organizacije soočajo pri vodenju projektov v multiprojektnem okolju. Velik pomen za doseganje uspešnosti projektnega vodenja imata identificiranje in analiziranje ključnih dejavnikov uspešnosti vodenja projektov v multiprojektnem okolju. Na uspeh ali neuspeh projektnega vodenja vplivajo s svojimi značilnostmi in lastnostmi raznovrstni zunanji in notranji dejavniki
V empiričnem delu magistrskega dela je predstavljen in analiziran način projektnega vodenja ACT Skupine, ki izvaja številne projekte in aktivno deluje v multiprojektnem okolju. Skozi analizo projektnega poslovanja te organizacije smo presojali pomen uspešnega obvladovanja ključnih dejavnikov uspeha projektnega vodenja v tipičnem multiprojektnem okolju.
Ključne besede: projekt, projektno vodenje, multiprojektno okolje, ključni dejavniki uspeha, projektne kompetence.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 742; Prenosov: 160
Celotno besedilo (4,63 MB) |
65. Retorika kot učiteljeva kompetenca in njen vpliv na sodelovanje s starši : magistrsko deloPatricija Pivec, 2023, magistrsko delo Opis: Učiteljeva retorična kompetenca se nanaša na njegovo sposobnost učinkovite rabe
jezika in prepričljivih komunikacijskih tehnik za posredovanje informacij. To med drugim vključuje njihovo sposobnost uporabe različnih retoričnih sredstev, kot so metafore, analogije in prepričljivi argumenti, da bi pouk postal bolj privlačen in učinkovit. Učitelj z dobrimi retoričnimi spretnostmi uporablja jezik tako, da pritegne pozornost učencev ter jih navduši za učenje. Ključno je, da informacije in slog podajanja le-teh prilagodi poslušalcem ali učencem ali njihovim staršem. Učitelji, ki imajo dobro razvito retorično kompetenco, znajo jasno in učinkovito posredovati svoje ideje. Pri svojih govorih uporabljajo prepričljive argumente in retorična sredstva, s katerimi poslušalce prepričajo, da je določena tema pomembna in smiselna. Na splošno ima učiteljeva retorična kompetenca pomembno vlogo pri njegovi sposobnosti, da učinkovito pritegne poslušalce. Z učinkovito in prepričljivo rabo jezika pa lahko učitelj navduši tudi svoje učence, da prevzamejo aktivno vlogo pri svojem učenju in razvijejo vseživljenjski interes do učenja. V magistrski nalogi smo raziskali, kako retorika kot učiteljeva kompetenca vpliva na sodelovanje s starši. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z učitelji razrednega pouka. Učitelji načeloma svoje sodelovanje s starši ocenjujejo kot uspešno, njihov odnos pa kot spoštljiv in iskren. Hkrati pa so pri deljenju izkušenj navedli številna nesoglasja in prepreke, ki se pojavljajo pri sodelovanju. Najpogosteje se pojavljajo težave zaradi ocenjevanja, kadar imajo starši prevelika ali premajhna pričakovanja. Učiteljem primanjkuje znanja s področja retorike, za svoje neznanje večinoma izpostavljajo neustrezno izobraževanje v času študija. Nekateri učitelji so zato izbrali tudi različna individualna izpopolnjevanja na področju retorike, drugi pa so znanje pridobili skozi leta in leta izkušenj. Večina učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je izobraževanje s področja retorike za učitelje dobrodošlo. Drugi menijo, da je nujno zgolj za učitelje na začetku njihovega poklica. Izboljšanje njihovega znanja bi bilo možno z dodatnimi izpopolnjevanji, ki se osredotočajo na komunikacijske strategije in sodelovanje s starši. Usposabljanja lahko
učiteljem omogočajo izboljšati komunikacijske spretnosti, spoznati različne učne stile in razviti strategije za različne skupine učencev. Za izboljšanje sodelovanja pa bi morali učitelji starše tretirati kot sebi enakovredne sogovornike. Spoštljiva in strokovna komunikacija pa lahko pomaga zgraditi močan in pozitiven odnos med šolo in domom.
Ključne besede: Retorika, retorika v izobraževanju, učitelj, kompetence, komunikacija, starš v edukacijskem sistemu.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 662; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,12 MB) |
66. IKT-kompetentnost učiteljev za poučevanje tujega jezika v osnovni šoli : magistrsko deloZala Zabukošek, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati IKT kompetentnost učiteljev, ki kot predmetni ali razredni učitelji poučujejo tuji jezik v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva predstavili informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju. Za tem smo se osredotočili na IKT v poučevanju in učenju tujega jezika na razredni stopnji, teorijo pa zaključili s poglavjem IKT kompetenc učiteljev za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji.
V empiričnem delu magistrskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali podatke na vzorcu 102 učiteljev tujih jezikov, ki tuji jezik v osnovni šoli poučujejo kot predmetni ali razredni učitelji z opravljenim dodatnim izobraževanjem za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so kompetentni za uporabo IKT pri pouku tujega jezika predmetni učitelji v primerjavi z razrednimi. Rezultati raziskave kažejo, da med učitelji tujih jezikov ni statistično značilnih razlik v IKT-kompetentnosti pri poučevanju TJ. Razlike se pojavljajo predvsem pri tistih učiteljih tujih jezikov, ki svoje IKT-kompetentnost ocenjujejo višje oz. boljše, kar pomeni, da pri pouku tujega jezika bolj pogosto uporabljajo IKT. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo statistično značilne razlike pri pogostosti uporabe IKT glede na leta poučevanja ter glede na število izobraževanj povezanih z IKT.
Ključne besede: IKT, kompetence, tuji jezik, osnovnošolsko izobraževanje, TPACK
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,86 MB) |
67. Vključevanje medijske pismenosti v pouk matematike v osnovni šoli : magistrsko deloManca Krampl, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo medijsko pismenost kot eno izmed ključnih kompetenc 21. stoletja in njeno integracijo v pouk matematike v osnovni šoli. V prvem delu naloge je medijska pismenost natančno opisana. Podane so njene različne definicije, lastnosti, kompetence in veščine/spretnosti ter povezava z informacijsko pismenostjo. V nadaljevanju je skozi pristope k poučevanju medijske pismenosti, pri čemer se dotaknemo tudi waldorfskega, predstavljeno razumevanje medijske pismenosti v izobraževanju. Z medijsko pismenostjo so močno povezane digitalne kompetence, ki smo jih predstavili v drugem delu naloge. Osredotočili smo se na okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) in izobraževalce (DigCompEdu). Tretji del naloge obsega pregled medijske pismenosti pri matematiki v osnovni šoli. Zajema rezultate raziskav na področju medijske pismenosti pri pouku matematike. Pregledno so navedeni cilji in vsebine učnega načrta za matematiko na predmetni stopnji, ki so povezani z medijsko pismenostjo. Podana je tudi analiza dveh učbeniških kompletov in i-učbenikov za matematiko na predmetni stopnji z vidika vključenosti medijske pismenosti. V zadnjem delu smo pripravili nekaj predlogov za razvijanje medijske pismenosti pri pouku matematike.
Ključne besede: medijska pismenost, digitalne kompetence, pouk matematike v osnovni šoli
Objavljeno v DKUM: 19.06.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 78
Celotno besedilo (867,93 KB) |
68. Sistemizacija delovnih mest v javnem zavoduTadeja Vodnik, 2023, magistrsko delo Opis: Javni zavod zaradi stalnih sprememb na trgu dela na področju energetike in s prevzemanjem novih poslov potrebuje dodatni kader. Skladno s tem je potrebno urediti obstoječo sistemizacijo delovnih mest. Obstoječa sistemizacija delovnih mest v javnem zavodu ni ustrezna, saj ne odraža dejanskega stanja. Nekatera delovna mesta v sistemizaciji dejansko niso obstajala, saj se niso realizirala. Sistemizacija ostalih delovnih mest ni bila v celoti identična realnim opisom delovnih mest, zato je bilo potrebno prevetriti in zamenjati obstoječo sistemizacijo delovnih mest v javnem zavodu.
V magistrskem delu smo v teoretičnem delu opredelili in pojasnili teoretične osnove sistemizacije delovnih mest, uvajanje kompetenc v opise delovnih mest in opredelili izdelavo sistemizacije delovnih mest. V raziskovalnem delu smo predstavili javni zavod, oblikovali sistemizacijo delovnih mest s kompetencami in pravilnik, ki zagotavlja izvajanje delovnih nalog na področju dejavnosti javnega zavoda. Potrebno je bilo pripraviti in oblikovati katalog delovnih mest, ki bo služil javnemu zavodu kot osnova za nove zaposlitve glede na potrebne kompetence in zahteve za posamezna delovna mesta. Nova sistemizacija delovnih mest s kompetencami po novem vsebuje vse potrebne elemente za bolj učinkovito organizacijo in umeščanje delovnih mest v javnem zavodu.
Rezultati nove sistemizacije delovnih mest bodo pokazali bolj jasno definirana dela in naloge ter za to potrebna znanja in veščine, strokovne in osebne lastnosti sodelavcev, in sicer v skladu s skupnimi vrednotami in cilji javnega zavoda in zaposlenih. Javni zavod bo tako lahko dodatno zaposloval strokovni kader, ki bo ustrezal dejanskim zahtevam posameznega delovnega mesta.
Ključne besede: sistemizacija, organizacija, kompetence, javni zavod
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 716; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,52 MB) |
69. Kompetence uspešnih IT managerjevUrban Celin, 2023, diplomsko delo Opis: Naloga je multidisciplinarnega tipa, v sami osnovi pa obravnava področje informacijske tehnologije, in sicer uspešnost vodilnih in vodstvenih IT managerjev. Izhodišče raziskave predstavlja problem učinkovitega prenosa idej in nalog od vodstva organizacij do IT oddelkov. V praksi na različnih hierarhičnih nivojih organizacije zaposleni namreč mnogokrat trdijo, da veliko IT projektov ni uspešnih. Slednji imajo v današnjem času signifikanten, včasih celo direkten vpliv na samo uspešnost organizacije. Eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti IT projektov so ljudje in njihove kompetence. V začetku naloge smo navedli teoretična izhodišča, definirali cilje naloge, opredelili tehnike in metode, s katerimi smo cilje poskušali realizirati, ter teoretično opredelili in definirali osnovne pojme. V drugem delu naloge smo s pomočjo ugotovitev raziskav drugih avtorjev izdelali izhodiščni teoretični model kompetenc uspešnega IT managerja. V jedru naloge smo opisali primarno empirično raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo kvalitativnih metod (globinskih intervjujev) v nekaj slovenskih organizacijah. Analizirali smo pridobljene podatke in izboljšali ter nadgradili prej izdelani model. Ugotovitve, ki smo jih pridobili kot rezultat raziskave, kažejo, da na uspešnost IT managerjev vpliva skupek več kompetenc in da se potrebne kompetence razlikujejo glede na osnovno dejavnost, ki jo organizacija opravlja, glede na velikost organizacije in glede na nivo, na katerem deluje posamezen IT manager. V zaključku naloge smo zapisali tudi omejitve raziskave in priporočila za prihodnje raziskave s sorodnih področij. Posebej smo sestavili tudi priporočila za uporabo pridobljenih ugotovitev v praksi, in sicer na področju selektivnega procesa kadrov, zaposlovanja kadrov in kontinuiranega usposabljanja ter izobraževanja kadrov s področja IT.
Ključne besede: IT managerji, poslovna uspešnost, kompetence, IT projekti
Objavljeno v DKUM: 09.05.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,93 MB) |
70. Kompetence turističnega vodnika v turizmu 4.0 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAnja Verdinek, 2022, diplomsko delo Opis: Turizem 4.0 je pojem, ki se vsakodnevno vse bolj uveljavlja povsod po svetu. Gre za novo ime paradigme, ki temelji na četrti industrijski revoluciji. Poudarek pri tem je predvsem na pametni tehnologiji in digitalizaciji, ki sta se skozi desetletja neverjetno razvili in se še razvijata na dnevni ravni. Turizem 4.0 s sabo prinaša med drugim ogromno novosti, ki od ljudi, predvsem zaposlenih v turizmu, zahtevajo dodatna znanja, sposobnosti, kompetence in ne nazadnje tudi dodatna splošna izobraževanja. Teoretični del zaključne naloge zajema podrobno opredelitev kompetenc, kompetenc po ravneh posameznika in opredelitev kompetenc turističnega vodnika. Empirični del naloge zajema raziskovalna metoda študije primera; v analizo je bilo vključenih pet intervjujev turističnih vodnikov, ki imajo uradno registrirano licenco in opravljajo delo turističnega vodnika v Sloveniji. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da bodo za delovanje v Turizmu 4.0 turistični vodniki morali imeti v prvi vrsti digitalne kompetence. Prav tako bo potrebno nenehno spremljanje razvoja tehnologije in učenje uporabe le-te ter druge veščine, kot so prilagodljivost, obvladovanje jezika, znanje uporabe kamer, mikrofonov in drugih tehničnih pripomočkov v povezavi z drugimi kompetencami, ki so nujne za opravljanje dela turističnega vodnika.
Ključne besede: Turizem 4.0, kompetence, digitalizacija, turistični vodnik.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 768; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,34 MB) |
