51. Digitalne kompetence študentov v času pandemije COVID-19Pia Pičulin, 2022, diplomsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je sprožila potrebo po višjih ravneh digitalnih zmogljivosti v izobraževanju. Močno je zaznamovala naše življenje in posledično tudi način študija. V zelo kratkem času so se morale tako univerze in njihovi zaposleni kot tudi študentje prilagoditi razmeram in ukrepom za zajezitev virusa. Uveljavil se je drugačen način študija, ki je bil vsem še dokaj neznan. Predavanja in vaje so potekale prek spleta, potrebno je bilo veliko več samoiniciative. Povečale so se neenakosti med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij, in tistimi, ki imajo omejen dostop do njih. Pričakovanja do študentov so se povečala, saj so morali biti vešči uporabe potrebne tehnologije za študij na daljavo in hkrati slediti ter se učiti snov predmetov. Diplomska naloga tako obravnava digitalne kompetence študentov v času pandemije, njihovo mnenje o vplivu COVID-19 na njihove digitalne zmožnosti in njihovo mnenje o študiju na daljavo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili podatke o digitalnih kompetencah študentov ter njihovo mnenje o vplivu pandemije COVID-19 na razvoj kompetenc in njihov študij.
Ključne besede: digitalne kompetence, digitalizacija, študij, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 1128; Prenosov: 174
 Celotno besedilo (4,59 MB) |
52. Več- in raznojezičnost v predšolskem obdobju2022, zbornik Opis: Monografija skozi perspektive različnih akterjev in analizo dejavnikov in elementov pouka osvetljuje razvijanje razno- in večjezičnosti v predšolskem obdobju. V posameznih prispevkih so tematizirani: oris možnosti razvijanja večjezičnosti v vrtcih, kompetence za poučevanje tujih jezikov v predšolskem obdobju, stališča vzgojiteljic do zgodnjega učenja tujih jezikov in večjezičnosti, stališča in izkušnje učiteljic z dodatnim usposabljanjem za zgodnje poučevanje, doživljanje pouka tujih jezikov pri samih otrocih, pogledi staršev na učenje jezikov v vrtcu in delo na področju tujih jezikov z otroki priseljenci. Nadalje prinaša monografija analizo dela v vrtcu ter analizo večjezičnih slikanic. Monografijo zaključujeta analiza dela v dvojezičnem vrtcu in raziskovanje vprašanja elitizma v vrtcu. Monografija je namenjena različnim ciljnim skupinam in z njo želimo tudi pokazati, da je potrebna sprememba kurikula za vrtce in uvedba obveznega učenja tujih jezikov. Nujnost spremembe kurikula utemeljujejo analize in raziskave s stališča različnih ciljnih skupin ter pozicioniranost v širši kontekst jezikovne politike Evropske unije.
Ključne besede: predšolsko obdobje, tuji jeziki, zgodnje poučevanje, didaktična gradiva, stališča, kompetence
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 2428; Prenosov: 164
Celotno besedilo (29,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
53. Kulturna občutljivost med študenti zdravstvene negeEdita Ferenčič, 2022, diplomsko delo Opis: Živimo v svetu, kjer vsakodnevno komuniciramo in se srečujemo z ljudmi iz kulturno raznolikih okolij. Biti kulturno občutljiv pomeni imeti poseben odnos do kulturno drugačnih kot tudi, biti spoštljiv v sodelovanju s kulturno raznoliko družbo. Namen zaključnega dela je raziskati kulturno občutljivost študentov zdravstvene nege in na podlagi analize rezultatov ugotoviti stopnjo kulturne občutljivosti.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, izvedli smo deskriptivno presečno raziskavo. Študijo smo izvedli z anketnim vprašalnikom lestvice medkulturne občutljivosti na vzorcu 110 študentov zdravstvene nege. Analizo podatkov v namen potrditve hipotez smo izvedli s T - testom (H1 in H3) in testom Anova (H2). Statistično analizo smo naredili s pomočjo uporabe programskega orodja IBM SPSS, različica 24.0.
Stopnja kulturne občutljivosti študentov zdravstvene nege je srednja (x ̅ = 3,4617). Ugotavljamo, da ni statistično pomembnih razlik v oceni kulturne občutljivosti med študentkami in študenti kot tudi ne med načini študija. Ugotovljene pa so bile razlike v oceni kulturne občutljivosti med študenti, ki so obiskovali 1., 2., in 3. letnik študijskega programa zdravstvena nega.
Potrebno bi bilo oblikovati strategije, usmerjene v ozaveščanje in poučevanje o kulturni občutljivosti med študenti zdravstvene nege. To bi pripomoglo k boljši samozavesti študentov in boljšemu vključevanju v interakcijo s kulturno raznolikimi okolji.
Ključne besede: kulturna občutljivost, študenti, odnosi, izobraževanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 900; Prenosov: 90
Celotno besedilo (600,91 KB) |
54. Razvijanje naravoslovnih in digitalnih kompetenc v fiziki z bbc micro:bit-om : magistrsko deloPeter Bernad, 2022, magistrsko delo Opis: Načrtovanje osnovnošolskih fizikalnih poskusov je lahko velik izziv, če nas zanima ustrezna zahtevnost ter učinkovitost izvedbe. Pri tem si lahko pomagamo z razpoložljivimi orodji in pripomočki, saj lahko denimo kompleksne fizikalne poskuse podpremo z različnimi računalniškimi animacijami, videoposnetki in simulacijami. Menimo, da je pri fizikalnih poskusih ključnega pomena tudi razvijanje naravoslovne pismenosti, naravoslovnih kompetenc in povezovanje fizikalnih pojavov z vsakdanjim življenjem. Poleg krepitve naravoslovne pismenosti ne smemo pozabiti na digitalne kompetence, ki bi jih učenci morali usvajati pri vsakem predmetu. V magistrskem delu predstavimo razvoj naravoslovnih in digitalnih kompetenc skozi fizično računalništvo z uporabo mikrokrmilnika BBC Micro:bit. Najprej predstavimo namen in primere eksperimentalnega dela pri pouku osnovnošolske fizike s poudarkom na fizikalnem računalništvu. Nato predstavimo zbirko vaj, ki smo jo najprej pilotno testirali z devetošolci in glede na rezultate izboljšali za osrednje testiranje. Na koncu podamo rezultate glede učinkovitosti zbirke vaj in razmislek o možni vključitvi v pouk fizike. Rezultati kažejo, da je zbirka vaj učinkovita, vendar bi bila potrebna še bolj poglobljena analiza glede optimalne vključitve zbirke poskusov v obvezni predmet fizika zaradi časovnih omejitev.
Ključne besede: BBC Micro:bit, eksperimentalno delo, fizično računalništvo, pouk fizike, naravoslovne kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.06.2022; Ogledov: 831; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,94 MB) |
55. Model za oceno scenarijev za povečanje digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v republiki slovenijiSrečko Zakrajšek, 2021, doktorska disertacija Opis: V doktorskem delu smo raziskovali možnosti za pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v slovenski splošni gimnaziji. Digitalne kompetence sodijo med najbolj nujne kompetence v sodobni družbi in šola ima pri pridobivanju le-teh pomembne naloge.
Pripravili smo različne scenarije, ki omogočajo povečanje (pridobivanje) digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v Republiki Sloveniji, ter jih ocenili z modelom, ki smo ga razvili po metodi DEX (Decision EXpert), ki je večkriterijska, hierarhična, kvalitativna metoda za modeliranje odločitvenega znanja, in s programom DEXi. Ta model omogoča oceno primernosti in učinkovitosti izobraževalnih scenarijev za pridobivanje digitalnih kompetenc in upošteva tudi posebnosti v različnih okoljih.
V modelu smo pripravili, strukturirali in medsebojno povezali različne atribute, ki vplivajo na pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc. Pri izbiri atributov in izdelavi kriterijev so nam pomagali eksperti iz slovenskih izobraževalnih institucij, pri validaciji modela pa so sodelovali strokovnjaki iz slovenskih splošnih gimnazij.
Ustreznost modela smo validirali z anketiranjem strokovnjakov iz gimnazij in ugotovili, da popolnoma dosega načrtovane zahteve.
Opravili smo tudi oceno izvedbe programa posameznih gimnazij s stališča pridobivanja in povečanja digitalnih kompetenc dijakov in to v času pred prehodom na poučevanje na daljavo in v času poučevanja na daljavo ter tudi pri tej raziskavi ugotovili, da model ustrezno oceni stanje in spremembe in da se je v času prehoda šolanja na daljavo pridobivanje digitalnih kompetenc v splošnih gimnazijah izboljšalo za približno eno oceno na lestvici od 1 do 5..
Z modelom je mogoče zelo dobro oceniti različne scenarije in je lahko v pomoč pri uvajanju in optimizaciji sistema, ki omogoča pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v gimnaziji.
Z ustrezno dopolnitvijo bi bilo model mogoče uporabiti tudi za ocenjevanje izobraževalnih scenarijev drugih izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: digitalne kompetence, izobraževalni scenarij, gimnazija, dijaki, hierarhični model, DEX
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 1120; Prenosov: 106
Celotno besedilo (5,21 MB) |
56. Kompetence vodij v izbranem podjetjuAmela Kazić, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo predstavili kompetence, kompetenčni model ter uvajanje kompetenčnega modela. Na podlagi raziskav različnih avtorjev smo podrobneje predstavili kompetence vodij, proces vodenja ter naloge vodenja. V magistrsko nalogo smo vključili tudi raziskavo, saj nas je zanimalo, katere kompetence imajo razvite vodje v izbranem podjetju.
Za okolje raziskovalnega dela naloge smo izbrali vodje v izbranem podjetju Alpe Panon, d. o. o., – McDonald's. McDonald's je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v svetu in pri nas. Je sinonim za hitro in kakovostno postreženo hrano in pijačo. Anketirali smo 106 vodij in pridobili 96 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programu SPSS in jih nato interpretirali.
Ugotovili smo, da imajo vodje v izbranem podjetju najbolj razvito kompetenco čustvene inteligence in kompetenco timsko delo. Na kakovost dela vodij v izbranem podjetju najbolj vpliva kompetenca komunikacije, takoj za njo pa kompetenca vizija in cilji. Med kompetenco komunikacije obstaja statistična povezanost glede na kompetenco motivacije. Glede na spol vodij v podjetju najbolj izstopa kompetenca obvladovanja sprememb, in sicer pri moških. Delovna doba v podjetju je statistično najbolj povezana s kompetenco o medsebojnih odnosih in kompetenco delegiranja. Izobrazba v podjetju ni pomembna, vendar na njo vseeno vpliva šest kompetenc: medosebni odnosi, motivacija, reševanje problemov, delegiranje, obvladovanje sprememb in skrb za razvoj.
Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da bi vodje morali bolj izoblikovati kompetenco komunikacije in kompetenco motivacije. Treba bi bilo oblikovati enoten model kompetenc vodij, s tem bi natančno proučili kompetence vodij v restavraciji. Predlagali smo, da se v vodje vlaga več časa, izobraževanja, komuniciranja in vključevanja v sam proces dela v podjetju, kar bi doprineslo k še boljšim rezultatom in k večanju pripadnosti podjetju.
Ključne besede: kompetence, kompetence vodij, vodja, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 958; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,35 MB) |
57. Položaj zaposlenih v zdravstveni negiVivian Kopač, 2022, diplomsko delo Opis: S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K, 2017) in nato tudi s sprejetjem dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege naj bi dokončno določili pripadajoče delovne naloge delovnima mestoma tehnika zdravstvene nege in diplomirane medicinske sestre ter poizkušali rešiti problem pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. V ta namen 38. člen ZZDej-K predvideva, da se vsem tehnikom zdravstvene nege, ki izpolnjujejo pogoje tega člena, ponudi možnost za sklenitev pogodbe za opravljanje dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. Ti morajo v vnaprej določenem roku tudi pridobiti licenco. V teoretičnem delu zaključnega dela smo natančneje predstavili dejavnost zdravstvena nega, obe delovni mesti, ZZDej-K in teorijo kompetenc. Kot cilj raziskave smo si zastavili ugotovitev vpliva ZZDej-K na delovne razmere, razmere v odnosih znotraj zdravstvenih timov in ali so zaposleni seznanjeni z zakonom. Presodili smo, da vpeljava sprememb še vedno traja in da trenutne razmere zaradi covida-19 vplivajo na kadrovske razmere v zdravstveni negi, zato smo po končani interpretaciji pridobljenih rezultatov ankete predlagali ponovitev raziskave po določenem času, da bi tako preverili, ali se je kadrovska slika v zdravstveni negi izboljšala.
Ključne besede: zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, kompetence, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1292; Prenosov: 294
Celotno besedilo (1,17 MB) |
58. PRIDOBLJENE KOMPETENCE ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE NA PODROČJU ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V VRTCU : diplomsko deloPolona Urh, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pridobljene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu smo želeli pojasniti in opredeliti pridobljene kompetence študentov zaključnih letnikov študijskega programa Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne/športne dejavnosti ter strokovno usposobljenost vzgojiteljev za delo v vrtcu. Opisali smo ključne, splošne in specifične kompetence ter kompetence vzgojiteljev na področju športnih dejavnosti v vrtcu, ki smo jih delili na želene, pridobljene in dejanske kompetence. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 111 študentov PeF UM in PeFUP. Ti predstavljajo neslučajnostni vzorec. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so pridobljene kompetence študentov zaključnih letnikov programa Predšolska vzgoja za področje športnih dejavnosti v vrtcu, in ugotoviti, ali obstajajo razlike v pridobljenih kompetencah med študenti študijskih programov Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Ugotovili smo, da se študenti obeh fakultet rekreativno ukvarjajo s športom enkrat tedensko in da študenti PeF UP pripisujejo večjo pomembnost splošnim in specifičnim kompetencam kot študenti PeF UM. Rezultati so pokazali, da imajo študenti, ki so končali splošno gimnazijo, več pridobljenih kompetenc in pripisujejo večji pomen izvajanju gibalnih/športnih vsebin kot drugi ter da se najbolj usposobljene za izvajanje gibalnih/športnih vsebin v vrtcu počutijo študenti, ki so končali drugo srednjo šolo.
Ključne besede: gibalne/športne dejavnosti, ključne kompetence vzgojitelja, splošne kompetence vzgojitelja, specifične kompetence vzgojitelja, kompetence na gibalnem/športnem področju v vrtcu, pridobljene kompetence
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 107
Celotno besedilo (576,26 KB) |
59. Odločitveni model usposobljenosti zaposlenih v zdravstveni negi za delo v izrednih razmerahSabina Slovenc, 2021, magistrsko delo Opis: Naši cilji so bili ugotoviti, kaj zaposleni v zdravstveni negi potrebuje za ukrepanje v izrednih razmerah in nato izdelati model usposobljenosti zaposlenega v zdravstveni negi za delo v izrednih razmerah s pomočjo metodologije DEX. S pregledom teorije s področja izrednih razmer, poklicnih kompetenc medicinskih sester in načina usposabljanja delavcev smo osnovali teoretična izhodišča za izdelavo magistrskega dela. Oblikovali smo ekspertno skupino, s katero smo na podlagi strokovne literature in osebnih izkušenj pri delu v zdravstvu določili kriterije, ki so potrebni za delo v izrednih razmerah. Pripravili smo tudi dva vprašalnika, ki sta kot kriterija vključena v model. Kot izredne razmere smo določili množične nesreče. S pomočjo DEX metodologije smo naredili model, katerega smo validirali na petih kandidatih. Z rezultati smo zadovoljni, saj smo dobili v pogled v znanje pri delu ob množični nesreči in videli, kje so primanjkljaji in priložnosti za izboljšanje. Izkazalo se je, da so zaposleni več kot primerni za delo v izrednih razmerah. Kljub temu so bili slabše ocene deležni vsi kandidati pri usposabljanju, saj so imeli izobraževanje pred več leti. Povzamemo lahko, da so zaposleni v zdravstveni negi strokovno podkovani za delo, ki ga opravljajo, vendar je prisoten deficit pri obiskih tečajev in usposabljanj na področju množičnih nesreč, zato bi bilo na tem področju potrebno več narediti.
Ključne besede: izredne razmere, množične nesreče, DEXi, usposabljanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 109
Celotno besedilo (699,44 KB) |
60. Vključevanje otrok priseljencev v vrtec : diplomsko deloNina Kisilak, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje otrok priseljencev v vrtec sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo povzeli strokovne vidike različnih avtorjev o vključevanju otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalno ustanovo, vrtec. Opredelili smo multikulturalizem, medkulturno vzgojo in medkulturne kompetence. Posvetili smo se vključevanju otrok priseljencev v slovenske vrtce. Poglobili smo se v vlogo vzgojitelja pri vključevanju otroka priseljenca v skupino. Za to je pomembna priprava na sodelovanje s starši otrok priseljencev, priprava ostalih otrok in ureditev didaktično-metodičnih prilagoditev za otroka priseljenca.
V empiričnem delu smo raziskali, kako vključevanje otrok priseljencev vpliva na vzgojo v vrtcu. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji ocenjujejo delo z otrokom priseljencem in kako pomembne so za njih medkulturne kompetence. Predvsem pa nas je zanimalo, kako se vzgojitelji pripravijo na prihod otroka priseljenca in česa se bolj poslužujejo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Nato smo jih obdelali s pomočjo SPSS programa in rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da velik delež vzgojiteljev delo z otrokom priseljencem pozitivno vrednoti in da se v veliki meri pripravijo na prihod otroka priseljenca.
Ključne besede: otroci priseljenci, vključevanje, vzgojitelj, medkulturne kompetence, medkulturna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1957; Prenosov: 690
Celotno besedilo (1,48 MB) |
