| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 353
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Sistemizacija delovnih mest v javnem zavodu
Tadeja Vodnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Javni zavod zaradi stalnih sprememb na trgu dela na področju energetike in s prevzemanjem novih poslov potrebuje dodatni kader. Skladno s tem je potrebno urediti obstoječo sistemizacijo delovnih mest. Obstoječa sistemizacija delovnih mest v javnem zavodu ni ustrezna, saj ne odraža dejanskega stanja. Nekatera delovna mesta v sistemizaciji dejansko niso obstajala, saj se niso realizirala. Sistemizacija ostalih delovnih mest ni bila v celoti identična realnim opisom delovnih mest, zato je bilo potrebno prevetriti in zamenjati obstoječo sistemizacijo delovnih mest v javnem zavodu. V magistrskem delu smo v teoretičnem delu opredelili in pojasnili teoretične osnove sistemizacije delovnih mest, uvajanje kompetenc v opise delovnih mest in opredelili izdelavo sistemizacije delovnih mest. V raziskovalnem delu smo predstavili javni zavod, oblikovali sistemizacijo delovnih mest s kompetencami in pravilnik, ki zagotavlja izvajanje delovnih nalog na področju dejavnosti javnega zavoda. Potrebno je bilo pripraviti in oblikovati katalog delovnih mest, ki bo služil javnemu zavodu kot osnova za nove zaposlitve glede na potrebne kompetence in zahteve za posamezna delovna mesta. Nova sistemizacija delovnih mest s kompetencami po novem vsebuje vse potrebne elemente za bolj učinkovito organizacijo in umeščanje delovnih mest v javnem zavodu. Rezultati nove sistemizacije delovnih mest bodo pokazali bolj jasno definirana dela in naloge ter za to potrebna znanja in veščine, strokovne in osebne lastnosti sodelavcev, in sicer v skladu s skupnimi vrednotami in cilji javnega zavoda in zaposlenih. Javni zavod bo tako lahko dodatno zaposloval strokovni kader, ki bo ustrezal dejanskim zahtevam posameznega delovnega mesta.
Ključne besede: sistemizacija, organizacija, kompetence, javni zavod
Objavljeno v DKUM: 17.05.2023; Ogledov: 716; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

42.
Kompetence uspešnih IT managerjev
Urban Celin, 2023, diplomsko delo

Opis: Naloga je multidisciplinarnega tipa, v sami osnovi pa obravnava področje informacijske tehnologije, in sicer uspešnost vodilnih in vodstvenih IT managerjev. Izhodišče raziskave predstavlja problem učinkovitega prenosa idej in nalog od vodstva organizacij do IT oddelkov. V praksi na različnih hierarhičnih nivojih organizacije zaposleni namreč mnogokrat trdijo, da veliko IT projektov ni uspešnih. Slednji imajo v današnjem času signifikanten, včasih celo direkten vpliv na samo uspešnost organizacije. Eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti IT projektov so ljudje in njihove kompetence. V začetku naloge smo navedli teoretična izhodišča, definirali cilje naloge, opredelili tehnike in metode, s katerimi smo cilje poskušali realizirati, ter teoretično opredelili in definirali osnovne pojme. V drugem delu naloge smo s pomočjo ugotovitev raziskav drugih avtorjev izdelali izhodiščni teoretični model kompetenc uspešnega IT managerja. V jedru naloge smo opisali primarno empirično raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo kvalitativnih metod (globinskih intervjujev) v nekaj slovenskih organizacijah. Analizirali smo pridobljene podatke in izboljšali ter nadgradili prej izdelani model. Ugotovitve, ki smo jih pridobili kot rezultat raziskave, kažejo, da na uspešnost IT managerjev vpliva skupek več kompetenc in da se potrebne kompetence razlikujejo glede na osnovno dejavnost, ki jo organizacija opravlja, glede na velikost organizacije in glede na nivo, na katerem deluje posamezen IT manager. V zaključku naloge smo zapisali tudi omejitve raziskave in priporočila za prihodnje raziskave s sorodnih področij. Posebej smo sestavili tudi priporočila za uporabo pridobljenih ugotovitev v praksi, in sicer na področju selektivnega procesa kadrov, zaposlovanja kadrov in kontinuiranega usposabljanja ter izobraževanja kadrov s področja IT.
Ključne besede: IT managerji, poslovna uspešnost, kompetence, IT projekti
Objavljeno v DKUM: 09.05.2023; Ogledov: 509; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

43.
Kompetence turističnega vodnika v turizmu 4.0 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Anja Verdinek, 2022, diplomsko delo

Opis: Turizem 4.0 je pojem, ki se vsakodnevno vse bolj uveljavlja povsod po svetu. Gre za novo ime paradigme, ki temelji na četrti industrijski revoluciji. Poudarek pri tem je predvsem na pametni tehnologiji in digitalizaciji, ki sta se skozi desetletja neverjetno razvili in se še razvijata na dnevni ravni. Turizem 4.0 s sabo prinaša med drugim ogromno novosti, ki od ljudi, predvsem zaposlenih v turizmu, zahtevajo dodatna znanja, sposobnosti, kompetence in ne nazadnje tudi dodatna splošna izobraževanja. Teoretični del zaključne naloge zajema podrobno opredelitev kompetenc, kompetenc po ravneh posameznika in opredelitev kompetenc turističnega vodnika. Empirični del naloge zajema raziskovalna metoda študije primera; v analizo je bilo vključenih pet intervjujev turističnih vodnikov, ki imajo uradno registrirano licenco in opravljajo delo turističnega vodnika v Sloveniji. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da bodo za delovanje v Turizmu 4.0 turistični vodniki morali imeti v prvi vrsti digitalne kompetence. Prav tako bo potrebno nenehno spremljanje razvoja tehnologije in učenje uporabe le-te ter druge veščine, kot so prilagodljivost, obvladovanje jezika, znanje uporabe kamer, mikrofonov in drugih tehničnih pripomočkov v povezavi z drugimi kompetencami, ki so nujne za opravljanje dela turističnega vodnika.
Ključne besede: Turizem 4.0, kompetence, digitalizacija, turistični vodnik.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 768; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

44.
KOMPETENČNI MODEL PLESNEGA PEDAGOGA V IZBRANIH KULTURNIH ORGANIZACIJAH
Tomaž Fendre, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na izraženost kompetenc plesnih pedagogov, delujočih v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Obravnavali smo kompetence, ki jih potrebujejo učitelji v sodobni plesni umetnosti in so potrebne za otrokov razvoj. Prikazane so teoretične osnove performativne umetnosti – ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence in kompetenčni model. Predstavljena je tehnika kvantitativne raziskave z uporabo metode anketiranja, ki smo jo z deduktivno, deskriptivno, empirično in metodo analize povezali v kompetenčni model plesnega učitelja. Preizkus je obsegal manjši vzorec strokovnjakov iz plesnega področja Slovenije, kar nam daje uporabnost rezultatov. Izraženost osebnih in razvojnih kompetenc so realni kazalniki, da sodobni plesni pedagogi veliko vlagajo v celostno poučevanje.
Ključne besede: ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence, kompetenčni model
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 402; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (979,59 KB)

45.
Nakupne navade potrošnikov v digitalni dobi
Viktorija Đukić, 2022, diplomsko delo

Opis: Nakupovanje preko spleta je ena najbolj priljubljenih dejavnosti, saj potrošnikom omogoča hiter in enostaven nakup. Kljub možnim tveganjem pri nakupovanju preko spleta je spletnih potrošnikov čedalje več. Diplomsko delo obravnava nakupne navade potrošnikov v digitalni dobi in je natančneje osredotočeno v proučevanje vedenja potrošnikov pred nakupom, med nakupom in po nakupu. Raziskali smo, ali je pandemija Covid-19 vplivala na pogostost nakupovanja preko spleta in kako se nakupne navade razlikujejo glede na starost in digitalne kompetence potrošnika. V uvodu diplomskega dela smo predstavili problem, cilje, zadane hipoteze ter uporabljene tehnike in metode dela. Pri teoretičnih osnovah smo predstavili osnovne pojme, kot so nakupne navade potrošnikov, kdo je digitalni potrošnik in dejavniki, ki vplivajo na nakupno vedenje potrošnika. Empirični del predstavlja naš raziskovalni pristop, v rezultatih pa predstavljamo ugotovitve naše raziskave. Ugotavljamo, da je imela pandemija Covid-19 velik vpliv na nakupne navade potrošnikov in da obstajajo statistično značilne razlike med potrošniki z minimalnimi znanji in naprednimi znanji. Na koncu diplomskega dela razpravljamo o rezultatih raziskave in podajamo zaključne ugotovitve.
Ključne besede: Nakupne navade, digitalizacija, potrošnik, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 869; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

46.
Vpliv digitalizacije na trg dela in s tem na management človeških virov
Sergeja Kolar, 2022, diplomsko delo

Opis: Nenehni napredek v tehnologiji in digitalizacija konstantno spreminjata način delovanja celotnega sveta, zato smo se konstantno primorani prilagajati vsem spremembam, ki nam jih prinaša tehnološki napredek, tako z vidika posameznikov, poslovnega sveta kot posledično tudi z vidika managementa človeških virov. Digitalizacija in industrija 4.0 sta s seboj prinesli ogromno pozitivnih sprememb, kot so večja produktivnost, razbremenjevanje zaposlenih, časovna učinkovitost, zmanjševanje stroškov in številne druge koristi, vendar sočasno predstavljata tudi številne težave in skrbi, zlasti s strani zaposlenih. Kakšen vpliv bo imela digitalizacija na trg dela? Ali bosta avtomatizacija in z njo povezana umetna inteligenca zamenjali človeški par rok ter vodili v tehnološko brezposelnost? Ali bomo brez ustrezne stopnje digitalnih kompetenc sploh lahko prišli do poklica? Kakšni bodo poklici v prihodnosti? Ali nove, fleksibilnejše oblike dela vodijo v izkoriščanje delovne sile? Kako bo s starejšimi zaposlenimi? To je le peščica vprašanj, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija. Ne glede na to, ali so nam spremembe, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija, všeč ali ne, se jim ne moremo izogniti. Skozi diplomsko delo smo predstavili digitalizacijo in industrijo 4.0 ter njun vpliv na management človeških virov in trg dela. Poglobili smo se v njun vpliv na poklice, oblike dela, potrebne kompetence in načine usposabljanja. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in študije primera. V sklepu smo s pomočjo predelane literature zapisali naše ugotovitve in podali lastno mnenje glede obravnavane teme.
Ključne besede: digitalizacija, industrija 4.0, management človeških virov, e-HRM, trg dela, digitalne kompetence, usposabljanje, študija primera
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

47.
Primerjava rabe IKT pri pouku geografije pred, med in po epidemiji COVID-19 v slovenskih osnovnih in srednjih šolah : magistrsko delo
Ciril Kolar, 2022, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je vedno bolj prisotna na vseh področjih življenja. Zaprtje šol zaradi pandemije COVID-19 je leta 2020 učitelje prisililo v delo na daljavo, in tako še povečalo uporabo IKT. Pouk geografije je bil že pred pandemijo tesno povezan z uporabo oblik IKT, kar se v času poučevanja na daljavo ni spremenilo. V raziskavi nas je zanimala pogostnost uporabe IKT med učitelji pri pouku geografije. Vzorec predstavlja 138 učiteljev geografije na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Ugotavljamo, da so anketirani učitelji najredkeje uporabljali IKT pri pouku geografije pred epidemijo in najpogosteje med epidemijo. Splošna raven uporabe IKT je bila pri pouku geografije po epidemiji višja od tiste pred epidemijo. Pred epidemijo so najpogosteje uporabljali e-mail, programe Office 365 in iskalnike informacij. Med epidemijo so ob že prej uporabljanih IKT oblik zelo pogosto uporabljajo tudi orodja za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice. Po epidemiji pogostnost uporabe orodij za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice upade. Pogosto uporabljani ostajajo e-mail, programi Office 365 in iskalniki informacij. V vseh obdobjih so najmanj uporabljane didaktične kartice, programska oprema za snemanje predavanja, GIS in GPS. Ugotavljamo, da spol ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Starost statistično ne vpliva na pogostnost uporabe IKT, vendar v opisni statistiki opazimo, da mlajši učitelji pogosteje uporabljajo IKT kot starejši. Regija sicer ni statistično povezana z uporabo IKT, vendar v opisni statistiki opazimo razlike v uporabi IKT glede na regije. Tip šole ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Mlajši učitelji se ocenjujejo kot bolj usposobljene glede na starejše učitelje. Učitelji, ki poučujejo na srednjih šolah, zase menijo, da so bolj usposobljeni kot tisti učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah. Učitelji so lastno usposobljenost po epidemiji ocenili višje kot to pred epidemijo. Manj izkušeni učitelji se pred epidemijo ocenjujejo za bolj usposobljene kot bolj izkušeni učitelji. Tako mlajši kot tudi starejši učitelji so pred in tudi po zaprtju šol IKT uporabljali zaradi lastne želje.
Ključne besede: IKT, geografija, COVID-19, poučevanje, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

48.
Razvoj fizioterapevtov za potrebe športnikov v republiki Sloveniji
Hana Ravnikar, 2022, diplomsko delo

Opis: Razvoj športa je pripeljal do pojava športnih poškodb, ki omejujejo športnika pri športnem udejstvovanju. Namen diplomskega dela je opozoriti na pomembnost razvoja športnega fizioterapevta za potrebe športnikov, da lahko v največji meri in pravočasno pomagajo športnikom v procesu rehabilitacije po športni poškodbi in čim hitrejši vrnitvi v trenažni proces, na pomembnost spoštovanja načel in namenov rehabilitacije in načrtovanja ciljev rehabilitacije skupaj s poškodovanim športnikom. Proces rehabilitacije zajema ob medicinski tudi psihološko rehabilitacijo športnika. Postopek rehabilitacije z vidika izvajanja športnega terapevta temelji na kinezioterapiji, zdravljenju z gibom, ki se dopolnjuje z različnimi sredstvi in pripomočki in se izvaja v določenem zaporedju, ki se prilagaja glede na vrsto poškodbe in trenutno stanje športnika. Proces rehabilitacije je uspešno zaključen, ko vsi parametri, ki so bili porušeni ob pojavu poškodbe, ponovno na nivoju, ki so ga dosegali pred poškodbo.
Ključne besede: fizioterapevt, športna fizioterapija, rehabilitacija, kinezioterapija, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 693; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (790,60 KB)

49.
Digitalna preobrazba vzgojno-izobraževalnih zavodov
Lenart Fajfar, 2022, magistrsko delo

Opis: Digitalizacija spada med najpomembnejše naloge in cilje moderne družbe. Močan zagon in pomen je pridobila med svetovno epidemijo, ki nas je doletela v zadnjih letih. Evropska komisija je obdobje med letom 2021 in 2030 razglasila za evropsko digitalno desetletje. Uspešen proces digitalizacije družbe lahko omogočimo z nadgradnjo digitalne kompetentnosti učencev, kar pa lahko zagotovimo z ustrezno usposobljenim kadrom v izobraževalnih ustanovah. V magistrskem delu smo pripravili pregled digitalnih kompetenc zaposlenih v izobraževanju. Raziskali smo različna orodja za merjenje stopnje digitalnosti izobraževalnih ustanov. Podrobno smo obravnavali orodje SELFIE, ki se je izkazalo za učinkovito in uporabno. Izvedli smo oceno stopnje digitalnosti izobraževalnega zavoda, v katerem so sodelovali vodstvo, zaposleni in učenci. Osnovni vprašalnik smo dopolnili z lastnimi trditvami. Na podlagi rezultatov smo prepoznali kritična in napredna področja ter za njih pripravili akcijski načrt za izboljšavo stopnje digitalnosti zavoda. Vanj smo po področjih zapisali digitalna orodja, ki jih bomo uvedli v svoje delo z učenci in v samo organizacijo učiteljskega zbora.
Ključne besede: digitalizacija, digitalne kompetence, SELFIE
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

50.
Kompetenčni model vodje informatorja : magistrsko delo
Andrej Rovan, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje kompetence in možnost postavitve kompetenčnega modela. Kompetenčni model se lahko uporablja za npr. pripravo na razpis za nova delovna mesta, pri razvoju zaposlenih in pri izvedbi rednih letnih razgovorih, izobraževanja in usposabljanja, nagrajevanje in načrtovanje potrebnih sredstev. Kompetenčno model nudi organizaciji celovit pregled nad vsemi zahtevami delovnega mesta. Dober model kompetenc lahko nadgradi obstoječo sistemizacijo in z njegovo pomočjo lahko organizacija dobi odlično orodje za pomoč pri kariernem razvoju zaposlenih. V magistrski nalogi smo želeli analizirati in ugotoviti, ali imajo v Slovenski policiji sestavljen model kompetenc za kriminaliste znotraj oddelka za delo z informatorji zaposlenih v Centru za kriminalistično obveščevalno dejavnost, Oddelku za delo z informatorji in kakšne naj bi bile predvidene kompetence za ostale policiste-kriminaliste, ki vodijo informatorje. Glavni namen magistrske naloge je pregled obstoječega stanja na področju kompetenc vodij informatorjev, glavni cilj pa je vzpostavitev kompetenčnega modela, s vzpostavljenim ustreznim informacijskim sistemom podpore. Želeli smo podati možnosti za nadaljnji razvoj kompetenčnega modela za specifično delovno področje. V ta namen smo najprej opravili podroben pregled strokovne literature, na podlagi sistemizacije delovnih mest in na podlagi opisa zahtev. Skladno z pregledom vseh dobljenih podatkov s strani intervjuja in fokusne skupine, smo pripravili ustrezen kompetenčni model z navedbo vseh potrebnih kompetenc za zasedbo in za opravljanje del delovnega mesta policist vodja informatorja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo nestrukturiranega intervjuja in s pomočjo fokusne skupine. Ugotovili smo ključne kompetence, strokovna znanja, spretnosti in sposobnost, izkušnje in prepričanja, osebnostne lastnosti, odgovornost in zanos, samopodobo in ostale elemente, katere policist vodja informatorja potrebuje za uspešno učinkovito in strokovno opravljanje nalog. Na podlagi vsega navedenega predvidevamo, da magistrska naloga nudi popolnoma nov pogled na delovno mesto vodje informatorja, ob enem pa lahko predvidevamo, da magistrska naloga predstavlja nadaljnji temelj in pomoč pri opravljanju poklica vodje informatorja. Na Center za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije Generalne policijske uprave smo poslali prošnjo za raziskovanje v policiji, saj smo želeli pridobiti podatke ali obstaja kompetenčni model v Slovenski policiji za delovno mesto vodje informatorja. Kompetenčni model je v pripravi, vendar še ni objavljen in zato navkljub prošnji nismo mogli dostopati do njega. Želeli smo dobiti vpogled v novo sistematizacijo delovnega mesta kriminalista specialista v oddelku za delo z informatorji, ter z novo pridobljenimi podatki želeli nadgraditi dobljene podatke s strani sodelujočih v fokusni skupini in s pomočjo nestrukturiranega intervjuja, vendar žal niso bili pripravljeni na skupno sodelovanje, za kar se jim vseeno zahvaljujemo. Potrebno je poudariti, da je omenjeno delovno mesto strokovno-specialistično in je kot tako podvrženo morebitnim neželenim vplivom iz zunanjega okolja, kar pomeni, da je potrebno pri razkrivanju določenih posebnosti ohraniti zdravo in razumsko mero konspirativnosti predvsem pa paziti, da s poseganjem v omenjeno problematiko ne povzročimo dodatnih zapletov in ne razkrivamo taktike in metodike samega dela, ki bi vplivalo na nadaljnje izvajanje omenjenega dela s posamezniki, ki sodelujejo s policijo. Zaradi zgoraj omenjenega je lahko predstavljeno magistrsko delo nekoliko »vsebinsko prazno« pa vendar še vedno predstavi strokoven vpogled v omenjeno področje.
Ključne besede: kompetence, kompetenčni modeli, policijsko delo, vodja informatorja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici