341. Kompetence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnostiBarbara Ramšak, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je preko kompetenc spoznati odgovornost posameznih poklicev v zdravstveni negi in primerjati kompetence izvajalcev v različnih zdravstvenih ustanovah.
V diplomski nalogi smo: analizirali kompetence izvajalcev zdravstvene nege, primerjali kompetence za enake poklice v različnih zdravstvenih ustanovah, ugotovili odgovornost izvajalcev zdravstvene nege na posameznih delovnih mestih.
Preko analize opisov del in nalog izvajalcev zdravstvene nege, ki zajema delovna mesta v dveh bolnišnicah in dveh zdravstvenih domovih smo skušali poiskati odgovore na naslednji vprašanji:1. Ali se delo srednje in diplomirane medicinske sestre razlikuje? 2. Ali so kompetence na primerljivih delovnih mestih različne?
Pri razvrščanju delavcev v nov plačni sistem se je namreč izkazalo, da številne srednje medicinske sestre opravljajo delno ali v celoti dela in naloge, ki so v kompetenci diplomiranih medicinskih sester. Srednje medicinske sestre so z dodatnim učenjem in usposabljanjem z delom pridobivale znanja in spretnosti, ki so jim omogočale opravljati najzahtevnejša dela. Septembra 2008 je bil sprejet »Dogovor o reševanju problematike srednjih medicinskih sester — babic v porodnem bloku, srednjih medicinskih sester v enotah intenzivne terapije I, II in III. stopnje — ta dogovor je prenehal veljati 31.01.2009.
Pri vsakodnevnem delu v praksi, se pri izvajalcih zdravstvene nege srečujemo s prepletanjem kompetenc srednjih in diplomiranih medicinskih sester. Delodajalci so v opisih del in nalog strogo ločili delo srednje in diplomirane medicinske sestre, prav tako so Poklicne kompetence in aktivnosti v dejavnosti zdravstvene in babiške nege jasno opredelile kompetence srednje in diplomirane medicinske sestre. V praksi pa je ta meja pogosto zabrisana in se delo in s tem kompetence srednjih in diplomiranih medicinskih sester prepletajo, lahko bi rekli da v določenih primerih manjših zavodov kar poenotijo.
Ključne besede: Kompetence, zdravstvena nega, izvajalec zdravstvene nege, opisi del in nalog
Objavljeno v DKUM: 06.11.2009; Ogledov: 8501; Prenosov: 1312
 Celotno besedilo (220,25 KB) |
342. SPLETNI KARIERNI CENTERDomen Kovačič, 2009, diplomsko delo Opis: Domnevali smo, da posamezniki ne vedo, kako bi izvedeli, ali so kompetentni za določeno delovno področje ali organizacijsko vlogo in če se lahko sami, ali s kadrovskimi strokovnjaki odločijo za nadaljnje korake v karieri. V ta namen smo opisali, kako bi lahko izdelali spletni karierni center, s pomočjo katerega bi posameznik preveril razvitost svojih potencialov oziroma kompetenc in bi se na osnovi tega odločal za ustrezne kandidature. Lahko bi dobil oceno svojih sposobnosti, osebnostnih lastnosti, potenciala za vodenje idr. Ta izdelek bi lahko uporabljali tudi v malih in srednjih podjetjih, kjer nimajo za ta namen usposobljenih kadrovskih služb in strokovnjakov. Vse to bi pripomoglo k temu, da bi podjetja postavljala na delovna mesta ustrezne ljudi in imela dobro osnovo za usmerjanje kariernega razvoja glede na še neizrabljene potenciale zaposlenih. Našo domnevo smo želeli dokazati, zato smo naredili raziskavo o smiselnosti ustanovitve spletnega kariernega centra. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je smiselno ustvariti spletni karierni center in da bi ljudje bili pripravljeni plačati za to vrsto storitve.
Ugotovili smo, da so ljudje pripravljeni plačati okrog 50 evrov za posamezno testiranje. Izmed testov si najbolj želijo celovitega ocenjevalnega postopka za usmerjanje kariernega razvoja. Spletni karierni center bi omogočal, da bi se uporabnik po želji vpisal v bazo podatkov, do katere bi imeli dostop želeni delodajalci. Več kot polovica anketiranih bi uporabila to opcijo, v večji mere ženske kot moški. Kandidati bi se še v večji meri odločali za testiranje, če bi s tem pridobili tudi veljavno potrdilo in rezultate o opravljenem testiranju, ker verjamejo, da bi to pripomoglo pri lažjem pridobivanju zaposlitve. Sedemdeset odstotkov anketirancev se je v preteklosti želelo testirati, pa niso vedeli, kje bi se lahko. Tako smo prišli do ugotovitve, da bi bilo smiselno ustanoviti spletni karierni center. Vse postavljene hipoteze smo sprejeli. Naše predvidevanje je bilo pravilno, da se ljudje zanimajo za različna psihološka testiranja preko spleta, da ne vedo, kje bi se testirali, da so za kvaliteto pripravljeni plačati in da sta stopnja izobrazbe in želja po testiranju povezani.
Ključne besede: Spletni karierni center, Kariera, Kompetentnost za vodenje, Kompetence
Objavljeno v DKUM: 20.10.2009; Ogledov: 2306; Prenosov: 313
Celotno besedilo (963,87 KB) |
343. |
344. POSLOVNI PROCESI KOT MOŽNOST ZA DOLOČANJE KOMPETENČNIH ZAHTEV DELOVNIH MESTNina Erjavc, 2009, diplomsko delo Opis: Stalno razvijanje znanj, sposobnosti in veščin posameznikov ter skupin je v današnjih časih ključnega pomena. Razvijanje kompetenc posameznika lahko podjetjem prinese veliko konkurenčno prednost.
V teoriji in praksi obstajajo različni pristopi oziroma načini ugotavljanja kompetenc. Ti so si med seboj različni in po drugi strani zelo podobni. Med obstoječimi načini smo izbrali dva, ki ju bomo med seboj primerjali. Preučevali bomo klasično kompetenčno metodo in klasično kompetenčno metodo s procesnim vidikom. Zanimalo nas bo, kateri od izbranih načinov je ustreznejši oziroma, kateri od njih daje boljše rezultate. Odgovor na to bomo poskušali dobiti s testiranjem teh dveh načinov ugotavljanja kompetenc. In sicer bomo ocenili delo študenta, ki ga je moral opraviti glede na kompetence ugotovljene na oba izmed načinov. Glede na pridobljene rezultate bomo sklepali kateri izmed testiranih načinov je ustreznejši.
Ključne besede: - kompetence
- poslovni procesi
- kompetenčni profili zaposlenih
- klasična kompetenčna metoda
- klasična kompetenčna metoda s procesnim vidikom
Objavljeno v DKUM: 25.09.2009; Ogledov: 2529; Prenosov: 220
Celotno besedilo (368,05 KB) |
345. Projektna dejavnost v evropskih oddelkih gimnazijskega naravoslovnega izobraževanja : diplomsko deloJasmina Kolbl, 2009, diplomsko delo Ključne besede: kemija, izobraževanje, naravoslovje, gimnazije, projektna dejavnost, projektno učno delo, evropski oddelki, kompetence, pisne priprave, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 31.05.2009; Ogledov: 3389; Prenosov: 278
Celotno besedilo (5,07 MB) |
346. Pogledi študentov in učiteljev matematike na profesionalni razvoj učiteljaDanijela Rus, 2009, diplomsko delo Opis: V današnjem, hitro spreminjajočem se svetu, sta kompleksnost učiteljeve vloge in visoka pričakovanja različnih družbenih skupin do učiteljskega poklica že skoraj nekaj običajnega. Vsak učitelj, tudi učitelj matematike, naj bi bil strokovno avtonomen in sposoben diagnosticiranja in inoviranja lastne prakse. Vse to pa zahteva nenehno učenje in profesionalni razvoj tako posameznega učitelja kot celotne šole.
Vseživljenjsko učenje je skupni imenovalec različnih vrst in oblik učenja s ciljem, da se izboljšajo znanje in spretnosti posameznika. Profesionalni razvoj učiteljev je del vseživljenjskega učenja, ki se začne, ko oseba začne delati kot učitelj (Terhart, 1997; povz. po Valenčič Zuljan, 2001). Zajema vse učne izkušnje, ki neposredno ali posredno koristijo posamezniku in prispevajo h kakovosti njegovega dela v razredu. Prek njih učitelj razvija kritično znanje, spretnosti in sposobnosti na vseh področjih svojega poklicnega življenja.
Pojavi, kot so: različnost učencev; nova spoznanja na področju didaktike, psihologije, težja obvladljivost učencev… so za učitelja hkrati izziv in grožnja ter terjajo od njega višjo stopnjo profesionalnosti, torej zmožnost poglobljene in situaciji ustrezne strokovne presoje (refleksije) ter obvladovanja širokega repertoarja metod in pristopov. Učitelji se bodo profesionalno in osebnostno razvijali ter izboljševali kvaliteto svojega dela pri pouku, če bodo čim bolj dovzetni do sprememb in jih sprejemali kot izzive. Poleg tega pa je pomembno, da se tudi študentje kot bodoči učitelji zavedajo pomena razvoja profesionalnega razvoja in vseživljenjskega učenja, saj bodo tako na že omenjene izzive prej in bolje pripravljeni.
Profesionalna rast učitelja je vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje na poklicni poti (Valenčič Zuljan, 2001). V začetku moje diplomske naloge se bom usmerila predvsem na opis značilnosti profesionalnega razvoja učitelja. Zanimale me bodo razlike med pojmovanjem ideje novega profesionalizma, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja ter oblike poklicnega učenja učiteljev. Prav tako bom raziskovala dejavnike, ki vplivajo na učiteljev profesionalni razvoj ter njihove posledice, ki spreminjajo ter preoblikujejo učitelja na njegovi poklicni poti.
Namen diplomske naloge je osvetliti pojem profesionalnega razvoja učitelja matematike z vidika bodočih učiteljev (zdaj še študentov) ter z vidika učiteljev, ki že imajo različno dolge izkušnje s poučevanjem.
Z uporabo mešane (kombinirane) raziskovalne metodologije (mixed methods research) bom ugotavljala: (1) če so študentje matematike prepričani o ustreznosti izbire svojega študija in kaj vse je sovplivalo na njih, da so se odločili za svoj študij. Raziskovala bom, kakšno mnenje imajo študentje o profesionalnem razvoju učitelja ter kakšne so njihove želje in pričakovanja glede njihove poklicne poti. Hkrati bom z empirično raziskavo (2) predstavila pomembnejše dogodke in izkušnje, ki so zaznamovali učiteljeve dosedanje poučevanje ter ugotovila, kje vidijo motivacijo za vztrajanje v poučevanju.
Metoda prvega (teoretičnega) dela moje diplomske naloge bo analitsko-primerjalni študij literature, kjer bom uporabila naslednje metode: komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije.
Empirični del diplomske naloge bo sestavljen iz dveh metod. Prva bo avtobiografska metoda, kjer bom v okviru postopka zbiranja podatkov uporabila navodila za pisanje poklicne avtobiografije (vzorec učiteljev matematike). Druga metoda pa bo deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, kjer bom za zbiranje podatkov uporabila anketni vprašalnik (vzorec študentov matematike).
Ključne besede: Ključne besede: učitelj, profesionalni razvoj, kompetence učitelja, novi profesionalizem, reflektivno poučevanje, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, poklicno učenje, poklicna biografija.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2009; Ogledov: 4769; Prenosov: 864
Celotno besedilo (2,24 MB) |
347. |
348. |
349. |
350. |
