Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pametna knjižnica je nov model knjižnice 21. stoletja. V diplomski nalogi smo jo na podlagi pregleda literature poskusili opisati in določiti njene temeljne sestavine ter prepoznati njen pomen v sodobni družbi. Temelj pametne knjižnice so prebojne tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, internet stvari in obogatena ter navidezna resničnost, vendar pa mora pametna knjižnica vključevati še nekatere druge ključne elemente, ki se nanašajo na storitve, knjižničarje in uporabnike ter prostor in okolje. V zadnjem delu naloge smo prikazali primere integracije modernih tehnologij v slovenskih splošnih knjižnicah.
Ključne besede: pametna knjižnica, prebojne tehnologije, digitalna družba, digitalne kompetence, pametno mesto
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V sodobnem svetu, ki ga zaznamujejo nenehne spremembe zaradi avtomatizacije, informatizacije in digitalizacije, ima informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ključno vlogo. Za uspešno uporabo IKT so bistvene digitalne kompetence posameznika. Digitalne kompetence namreč predstavljajo nabor spretnosti, znanja in sposobnosti, ki so ključne za učinkovito uporabo digitalne tehnologije. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna je stopnja razvitosti in pomembnost digitalnih kompetenc zaposlenih v podjetju Iskratel d. o. o. Kranj, ugotoviti, katere kompetence so zaposleni pridobili s pomočjo programa »Brand Ambassadors« ter kako na sam razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih vpliva medgeneracijsko sodelovanje in vpliv kadrovske strategije na uveljavljanje blagovne znamke delodajalca. Pri izdelavi magistrskega dela so bile uporabljene različne metode dela. Za pripravo teoretičnega dela je bila uporabljena metoda študije domače in tuje literature ter virov s področja digitalnih kompetenc. Za pripravo raziskovalnega dela pa je bila uporabljena metoda anketiranja. Ugotovljeno je bilo, da imajo zaposleni v preiskovanem podjetju v povprečju dobro razvite digitalne kompetence na skoraj vseh področjih. Kljub temu pa obstaja možnost za izboljšavo in nadgradnjo kompetenc zaposlenih na vseh področjih digitalnih kompetenc. Zanimivo je, da sta informacijska pismenost ter komunikacija in sodelovanje najbolj razviti kompetenci med zaposlenimi, medtem ko je kompetenca »izdelovanje digitalne vsebine« najmanj razvita digitalna kompetenca zaposlenih v preiskovanem podjetju. Program »Brand Ambassadors« ima razvidno vlogo pri razvoju digitalnih kompetenc zaposlenih, saj spodbuja uporabo družbenih omrežij, medgeneracijsko sodelovanje ter promocijo blagovne znamke delodajalca. Kljub temu pa bi se sam program lahko usmeril v izobraževanje zaposlenih med kreiranjem digitalnih vsebin.
Ključne besede: kompetence, digitalne kompetence, Iskratel
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 366; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave domačih in tujih virov ter literature preučili današnje potrebne kompetence računovodij in pričakovane potrebne kompetence računovodij v prihodnosti, torej katere kompetence so potrebne, da lahko računovodski strokovnjak (računovodja) uspešno opravlja svoje delo danes in v prihodnosti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti potrebne kompetence računovodij danes in pričakovane kompetence v prihodnosti, ki so po mnenju različnih avtorjev pomembne za opravljanje zahtevanih nalog računovodij. V delu smo najprej predstavili, kaj so kompetence in njihove sestavine, podali smo tudi delitev kompetenc (po ravneh, dimenzijah in opaznosti). V nadaljevanju dela smo se osredotočili na mehke in trde veščine oziroma kompetence računovodij, ki so v različnih raziskavah avtorjev največkrat omenjene kot zaželene in nujno potrebne kompetence za računovodskega strokovnjaka. Trde kompetence računovodij so naslednje: analitične sposobnosti, tehnična usposobljenost in finačno-računovodske veščine. Mehke kompetence računovodij pa so: strateško razmišljanje, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, upravljanje časa in natančnost, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in etično ravnanje. Med mehke in trde veščine uvrščamo poslovno žilico in raziskovalne sposobnosti.V delu smo nato tudi na kratko omenili izobraževanje na področju računovodstva. Pomembno je, katere so prihodnje pričakovane trde in mehke kompetence računovodij. Pričakovani prihodnji trdi kompetenci računovodij sta naslednji: analitične sposobnosti in tehnična usposobljenost. Pričakovane prihodnje mehke kompetence računovodij pa so: kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in prilagodljivost. Gre za kompetence, ki so v prihodnje zaželene, da jih ima računovodja, da bo lahko lažje in uspešneje deloval v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Na podlagi raziskave smo naredili primerjavo med že obstoječimi kompetencami računovodij in pričakovanji glede kompetenc za računovodje v prihodnje. Ugotovili smo, da večjih, bistvenih razlik ni. Kompetence, ki so že dandanes pomembne za računovodske strokovnjake, bodo pomembne tudi v prihodnje. Večje spremembe lahko pričakujemo na področju tehnologije, avtomatizacije in umetne inteligence. Tehnologija se še dalje vedno bolj nadgrajuje in spreminja, kar pomeni, da bodo morali računovodski strokovnjaki še bolje razviti svoje tehnične kompetence, da bodo lahko sledili spremembam, ki se bodo pojavile na tem področju.
Ključne besede: Računovodstvo, poklicni računovodje, spretnosti, znanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 624; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko izobraževanja in psihofizičnih sposobnosti policistov, ki delujejo v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v Oddelku za osebno varovanje, njihova prvenstvena naloga pa je poleg varovanja varovane osebe še vožnja vozil s prednostjo in spremstvom. V omenjenem oddelku se lahko zaposlijo samo že izkušeni policisti, ki morajo že za osnovno zaposlitev v policiji prestati določeno fizično in psihološko testiranje, kar zagotavlja, da kljub pomanjkanju kadra v policijske vrste ne more vstopiti čisto vsak. Policisti, ki želijo svojo karierno pot nadaljevati v Centru za varovanje in zaščito, morajo uspešno opraviti še dodatno psihološko in fizično testiranje, s čimer se v selekcijskem postopku zagotovi, da se v centru zaposlijo res le najprimernejši policisti. Ti so nato deležni uvajalnega usposabljanja v trajanju 528 ur, kar pa seveda ne zadošča za opravljanje vseh nalog, zato se policisti Centra za varovanje in zaščito praktično neprestano dodatno izobražujejo, usposabljajo in izpopolnjujejo iz tistih področij dela oziroma nalog, za opravljanje katerih so dodeljeni. Pri tem center znotraj slovenske policije uporablja izobraževalno infrastrukturo in pripomočke, ki pa so v veliki meri nezadostni, preveč centralizirani in tudi zastareli, zaradi visokih finančnih vložkov pa za njihovo razširitev ali posodobitev že več let ni pravega posluha. V diplomskem delu smo pregledali potek razvoja slovenske policije in Centra za varovanje in zaščito, potek izobraževanja v obeh in opravili intervju z višjim policijskim inšpektorjem glede strokovnih znanj in kompetenc zaposlenih v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v oddelku za osebno varovanje. Na podlagi pregleda literature in izvedenega intervjuja smo pripravili priporočila za izboljšave oziroma predlog dodatnih izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj ter učnih pripomočkov, ki bi jih lahko brez večjih finančnih vložkov uporabljali pri svojem delu.
Ključne besede: policisti, policisti varnostniki, psihofizične sposobnosti, izobraževanje, kompetence policistov, vozila s prednostjo in spremstvom, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,91 MB)

Opis: V magistrskem delu smo predstavili raziskavo učinka glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu. Predstavili smo učinke glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj, glasbeni razvoj in izražanje interesa na predšolske otroke. V teoretičnem delu smo osvetlili pojem prikritega kurikuluma in dnevne rutine v vrtcu, vpliv glasbe na celostni razvoj otroka ter možnosti uporabe glasbe v posameznih elementih dnevne rutine, kot so prihod in odhod otrok, priprava na obrok, jutranji krog, prehodi med dejavnostmi, pospravljanje in počitek v vrtcu. V raziskavi smo ugotovili pozitivne učinke glasbe na predšolske otroke. Otroci so ob izvajanju glasbenih vsebin pokazali pozitivne spremembe na področju socialno-čustvenega razvoja, glasbenega razvoja in izražanja interesa. Pri otrocih smo opazili napredek na konativnem področju in intenzivnejši napredek psihomotoričnih ter glasbenih sposobnosti.
Ključne besede: dnevna rutina, prikriti kurikulum, predšolski otroci, učinek glasbe, glasbene dejavnosti, kompetence
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,66 MB)