| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 352
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Področja zaposlitve diplomiranih inženirjev logistike ter njihove kompetence na delovnih mestih
Jana Podvinšek, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomirani inženirji logistike so usposobljeni za najbolj zahtevne naloge na različnih delovnih mestih. Zaposleni so tako na področju kot zunaj področja logistike, in sicer na delovnih mestih, kjer uporabljajo različne kompetence. Te kompetence so lahko ključne (splošne) ali specifične in jih logistiki pridobijo z izobrazbo ali na delovnih mestih, zato so tudi odvisne od delovnih mest, ki jih opravljajo. Področja zaposlitve narekuje trg delovne sile, vendar kljub temu logistiki uspešno prodirajo še na delovna mesta izven področja logistike, kjer s pridobljenimi kompetencami konkurirajo ostalim in opravljajo delovne naloge izven meja klasične logistike.
Ključne besede: logistika, inženirji logistike, kompetence, zaposlitev logistika
Objavljeno v DKUM: 06.01.2020; Ogledov: 1616; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

92.
Management človeških potencialov v projektnih organizacijah
Natalija Brezarić, 2019, diplomsko delo

Opis: Upravljanje s človeškimi viri v projektnih organizacijah v managementu predstavlja pojem, ki je ozko vezan na izbiranje in vodenje projektnega tima oz. skupine strokovnjakov iz določenih področij, z namenom čim uspešnejše izvedbe projekta. Ključni dejavnik v projektnih organizacijah so individualne in poslovne kompetence projektnega tima ter poznavanje načina upravljanja projektov, faze rasti in razvoja ter dejavnosti, potrebnih za izvedbo projekta. Cilj diplomskega seminarja je predstaviti projektno organizacijo na splošno, načine njenega poslovanja in strukturo, upravljanje s človeškimi viri v teku izvedbe projekta ter ugotoviti osnovne individualne in poslovne kompetence sodobnih organizacij.
Ključne besede: management človeških virov, projekt, projektna organizacija, individualne kompetence.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2019; Ogledov: 1180; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

93.
Finančni vidiki kadrovskega managementa v družinskem podjetju, s primerom
Katarina Žunko, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati. V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management. Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom. Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja. Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov. V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Ključne besede: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1289; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (315,19 KB)

94.
Analiza kompetenc podatkovnega znanstvenika na primeru študija elektronskega poslovanja na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru
Petra Sedlašek, 2019, diplomsko delo

Opis: Velike količine podatkov ter podatkovno znanost organizacije prepoznavajo kot konkurenčno prednost. Z zahtevami po novih načinih analiziranja podatkov se pojavljajo tudi zahteve po novih znanjih ter poklicih, kot je podatkovni znanstvenik. Po pregledu literature smo opredelili velike količine podatkov, prav tako pa tudi poklic podatkovnega znanstvenika ter izluščili glavna znanja, ki jih ta potrebuje. Ob natančnejši predstavitvi kompetenc smo predstavili še nekatere predmete smeri elektronskega poslovanja na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, pri katerih pridobimo znanja povezana s kompetencami podatkovnega znanstvenika. Namen diplomskega projekta je bilo opraviti primerjalno analizo ter ugotoviti v kolikšni meri elektronsko poslovanje pokriva kompetence podatkovnega znanstvenika. Na podlagi ocen smo ugotovili, da študij ne pokriva vseh kompetenc. Primanjkljaj znanja se pojavlja predvsem na strani programiranja in strojnega učenja. Dodali smo tudi nekaj priporočil, kako študij še bolj približati poklicu podatkovnega znanstvenika.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, velike količine podatkov, podatkovni znanstvenik, kompetence podatkovnega znanstvenika
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1089; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

95.
Pedagoške kompetence medicinske sestre glede na priporočila svetovne zdravstvene organizacije
Sabina Eberl, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Kakovostna zdravstvena vzgoja je osnova za razvoj usposobljenih zdravstvenih delavcev, zato je nujno, da izobraževalne institucije nudijo podporo in smernice za razvoj učnih načrtov, ki temeljijo na določenih kompetencah. V Sloveniji pedagoške kompetence medicinskih sester učiteljic niso dobro definirane, zato je namen tega dela raziskati koncept pedagoških kompetenc medicinskih sester učiteljic in ugotoviti poznavanje le-teh glede na priporočila SZO. Raziskovlana metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, deskriptivni pristop in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, povzet in prilagojen po raziskavi, ki jo je SZO na področju kompetenc medicinskih sester učiteljic opravljala v letih 2014-2016. Rezultati: Ugotovili smo, da je srednješolsko izobraževanje na področju zdravstvene nege v Sloveniji enotno, primerljivo in kakovostno ter da so medicinske sestre učiteljice s pedagoškim in andragoškim izobraževanjem ter strokovnim izpitom bolj kompetentne za opravljanje svojega dela na področju oblikovanja, izvajanja in vrednotenja programa učnega načrta, boljše poznajo principe sodobnega izobraževanja, kakor tudi teorije, načela in modele, na katerih temelji oblikovanje kurikuluma in vrednotenje izobraževanja, imajo večje spretnosti za načrtovanje, izvajanje, spremljanje ter ocenjevanje kurikuluma in da se več vključujejo v poučevanje. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre učiteljice na srednješolski ravni izobraževanja poznajo pedagoške kompetence in delo opravljajo kompetentno ter strokovno. Pričujoča raziskava je pokazala, da ne zaostajamo na področju izobraževanja za najboljšimi trendi glede teorije in prakse zdravstvene nege ter da dosegamo zahteve SZO na področju kompetenc v izobraževanju.
Ključne besede: kompetence, medicinska sestra, mentor, izobraževanje, srednješolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1843; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

96.
Odgovornost medicinske sestre pri Manchesterskem sistemu triaže
Urška Urbas, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: V magistrski nalogi smo preučevali odgovornosti triažne medicinske sestre pri izvajanju Manchesterskega sistema triaže (MST). Namen raziskave je ugotoviti, ali triažne medicinske sestre prepoznajo, ter se zavedajo svojih odgovornosti ob uporabi MST. Prav tako nas je zanimalo, ali izkušnje in večletno delo v urgentnih ambulantnih prinaša večjo odgovornost. Zanimala nas je tudi aplikacija MTS v delovno okolje in zadovoljstvo z novim sistemom triažiranja in razvrščanja po MST. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je deskriptivna metoda pregleda in analize literature z iskanjem po bazah podatkov: Cobiss, Medline/PubMed in Google Books. Uporabili smo tudi kvalitativno metodo, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja desetih medicinskih sester, ki delajo v triaži in ob svojem delu uporabljajo MST. Za obdelavo podatkov smo uporabili različne računalniške programe. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo na podlagi pridobljenih rezultatov in analize podatkov ugotovili in raziskali, da se odgovornosti ob uporabi Manchesterskega triažnega sistema medicinske sestre dobro zavedajo, in da je ta sistem triažiranja in razvrščanja uporaben in zadovoljiv. Večletno delo in izkušnje v urgentni ambulanti prinašajo večjo odgovornost. Diskusija in zaključek: Triažne medicinske sestre poznajo različne odgovornosti pri svojem delu. Veščine dobre komunikacije triažne medicinske sestre z pacienti, poznavanje norm in pravil ustanove je poglavitni del poklicnega delovanja. Dnevno se tudi srečujejo s primeri, ko se stanje pacienta v urgentni ambulanti poslabša, zato so potrebna kontinuirana izobraževanja in obnavljanja znanja, saj mora le-ta znati ob tem pravilno ukrepati. S tem zagotavljajo pacientom varno, kakovostno zdravstveno nego in oskrbo ob sprejemu v ambulanti nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: komunikacija, triaža pacientov, triažna medicinska sestra medicinska sestra, kompetence, zakon o pacientovih pravicah
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1862; Prenosov: 591
.pdf Celotno besedilo (848,87 KB)

97.
Potrebna znanja in kompetence sodobnega projektnega managerja
Patrick Šumandl, 2019, diplomsko delo

Opis: Potreba podjetij po interakciji z okoljem z namenom prilagajanja spremembam v okolju se je skozi čas drastično spreminjala. V današnjem času je zelo pomembna dinamičnost in hitra odzivnost podjetij na spremembe v okolju, kar podjetju omogoča rast, razvoj in doseganje želenega konkurenčnega položaja.V skladu s tem je skozi čas začela v ospredje stopati pomembnost funkcije projektnega managementa in projektnega managerja kot osebe. Vse to pa podjetje dosega s pomočjo planiranja, organiziranja, vodenja, kontroliranja in izvajanja projektov, za kar je odgovoren projektni management znotraj obstoječega podjetja. Da pa lahko projektni management dosega učinkovitost in stalno kakovost projektov, pa je predvsem odvisno od osebe, ki je za to odgovorna, to je projektni manager. Na začetku diplomskega projekta smo se osredotočili na opredelitev projektnega managementa kot področja znotraj organizacije, ki je že od nekdaj eden izmed najpomembnejših funkcij upravljalno-vodstvene hierarhije v organizacijah. V sklopu tega smo opisali opredelitve projekta kot ciljno usmerjenega procesa in različne vrste projektov. Predstavili in opredelili smo tudi vlogo in pomen projektnega managementa v podjetjih. V drugem delu diplomskega projekta smo predstavili opredelitev projektnega managerja in njegovo vlogo ter pomen v organizaciji. Nadaljevali smo z opredelitvijo kompetenc kot skupek znanja, veščin in sposobnosti posameznika ter predstavili različne metode pridobivanja in vrednotenja le-teh. Na podlagi tega smo prešli na opis in opredeljevanje potrebnih kompetenc sodobnega projektnega managerja. Te kompetence smo podkrepili s prikazom zahtevanih znanj sodobnega managerja z namenom razvoja opisanih kompetenc. Celotno področje smo zaključili z opisom odražanja kompetenc in znanj projektnega managerja pri njegovem delu. S pomočjo različnih vrst kompetenc, katera so potrebna za sodobnega projektnega managerja, le ta razvije vso potrebno širino znanj, veščin in sposobnosti, katere lahko smiselno in učinkovito uporablja pri svojem delu. Kot rezultat tega smo opredelili tri večje skupine kompetenc, ki pokrivajo tako praktične lastnosti, kot osebne lastnosti projektnega managerja. S pomočjo virov, pridobljenih večina iz tuje literature smo potrdili dane hipoteze in kot rezultat opredelili kompetence, potrebne za sodobnega projektnega managerja.
Ključne besede: projektni manager, projekt, projektni management, kompetence, znanje, veščine.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1537; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

98.
Načrtovanje, organizacija in izvedba tehniških in naravoslovnih dni v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Boris Volarič, 2019, magistrsko delo

Opis: V prispevku bomo naredili kratek pregled različnih klasifikacij kompetenc za 21. stoletje in implementacij nabora znanj, veščin in spretnosti, ki predstavljajo naravoslovno in tehniško pismenost. Predstavili bomo zbir kompetenc, urejen po področjih (naravoslovje, matematika, tehnika), ki jih lahko uporabimo pri načrtovanju posameznih naravoslovnih in tehniških dni. Predstavili bomo primer dobre prakse s pripadajočimi orodji in obrazci, ki nam pomagajo pri celovitem planiranju, organizaciji, izvedbi in evalvaciji dni dejavnosti na šoli. Na kratko bomo analizirali projektno delo kot najprimernejšo metodo za izvedbo tehniških in naravoslovnih dni. Na 8 konkretnih primerih bomo pokazali, kako zastavimo projektno delo tako, da projekt skozi vse njegove korake izvedemo medpredmetno. Na primerih bomo predstavili vzorce, po katerih načrtujemo projektno delo tako, da nekatere delovne naloge projekta izvedemo pri posameznih predmetih pred in po tehniškem oz. naravoslovnem dnevu in nekatere na samem dnevu ali celo dveh.
Ključne besede: tehniški dan, naravoslovni dan, ključne kompetence, transverzalne veščine, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 1132; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

99.
Gibalna pismenost otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Nejc Iršič, 2019, magistrsko delo

Opis: Besedo pismenost razumemo oziroma jo uporabljamo na različnih področjih. Danes govorimo o slovnični, matematični, medijski, informacijski, energetski in še o marsikateri pismenosti. V zadnjem času pa se vedno bolj razvija pojem gibalna pismenost, ki jo vse bolj uvrščamo med ključne kompetence posameznika. Izraz je relativno nov, zato se ga težko definira. Povezujemo ga s celovitim zdravim življenjskim slogom. Ko govorimo o gibalni pismenosti, govorimo o motivaciji, zaupanju, telesni usposobljenosti, znanju, razumevanju in prevzemanju odgovornosti za gibalne dejavnosti. Gibanje posameznika pomeni življenje in samo življenje je gibanje. Je torej človekova naravna in osnovna potreba. Namen magistrskega dela, ki temelji na teoriji, je preučiti gibalno pismenost otrok, telesni in gibalni razvoj otrok v Sloveniji in ugotoviti, kakšni so trendi gibalnega razvoja otrok skozi zgodovinski pregled. S pomočjo obstoječih virov se je želelo ugotoviti, kaj dejansko predstavlja in vključuje pojem gibalna pismenost, ter raziskovati, kako na omenjeni pojem gledajo pri nas in kako v tujini. Raziskovalna vprašanja v magistrskem delu izhajajo s področja gibalne pismenosti, dotikajo pa se tudi športno-vzgojnega kartona, po novem SLOfit, in v zadnjem času vedno bolj populariziranega mednarodnega projekta PHYSICAL Literacy – Gibalna pismenost, kar tudi daje težo aktualnosti teme samega magistrskega dela.
Ključne besede: gibalna pismenost, gibalni razvoj, gibanje, SLOfit, gibalne kompetence, športna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1968; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

100.
Delovne kompetence v Centru za varovanje in zaščito - policija : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Andrej Rovan, 2019, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija se preko različnih evropskih pogodb in usmeritev, neprestano zavezuje usklajevati z evropskimi cilji. Enako je na področju policijskega dela, kjer slovenska policija stremi k evropsko usmerjeni organizacij, vendar pa še zmeraj ostajajo odprta področja na katerih slovenska policija, kot največja organizacija znotraj javne uprave ne dosega želenih ciljev. Področje kompetenc in plačila za zahtevane kompetence se v slovenski policiji sicer počasi postavljajo, vendar pa se ravno zaradi hitenja in presplošnega vrednotenja poklica znotraj javne uprave pojavlja zahtevana prekompetentnost (na papirju) za plačilo, ki ga policist dobi znotraj javne uprave. Prednost za delavca in slabost za delodajalca se kaže predvsem v segmentu da je policijsko delo primerljivo na celotnem področju Evropske unije, kot tudi globalno. Nekatere policijske operacije se povezujejo in nadaljujejo v različnih državah Evropske unije (Europol) in sveta (Interpol), kar povezuje preiskovalce z primerljivimi kompetencami vendar pa neprimerljivem plačilu za opravljeno delo. Kompetenten kader za določeno področje oziroma za področje policijskega dela, pomeni strokovno usposobljen in izobražen kader, ki pa nemalokrat presega kompetentnost vodstvenega kadra v podjetjih v državni lasti. V diplomskem delu je poleg opisa kompetenc policista znotraj policije kot tudi policista varnostnika-specialista v Centru za varovanje in zaščito predstavljena primerjava med sorodnimi poklici tako znotraj evropske organizacije NATO kot tudi svetovne organizacije OZN.
Ključne besede: policija, Center za varovanje in zaščito, kompetence, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.08.2019; Ogledov: 1381; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici