| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 283
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalizacija in nove oblike dela ter vpliv na zaposlovanje
Patricija Zorko, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času bliskovitih tehnoloških sprememb. Tehnološki megatrendi nas spremljajo praktično na vsakem koraku. V magistrskem delu na teoretičen način prikažemo vplive digitalizacije na trg dela ter pojav novih oblik dela na delo ter na življenje posameznika. Predvsem nas v celotni nalogi vodi vprašanje, ali digitalizacija res prinaša na trg dela nove oblike zaposlitev, ki so koristne za vse udeležence na trgu? Katere oblike dela pa se sploh pojavljajo na trgu dela? In kako digitalizacija sploh vpliva na posamezne elemente dela? Ali imajo delavci posledično res več zaposlitvenih možnosti? Ali se izboljšajo delovni pogoji ter organizacija dela? V magistrski nalogi smo se osredotočili na vplive digitalizacije in njenih megatrendov na trg dela ter na delo samo. Na začetku teoretično predstavljamo pojem digitalizacije, Industrije 4.0 ter 5.0, nato pa ugotavljamo, kateri so tisti vidiki digitalizacije ter katere učinke ima na pojav novih oblik dela, izginjanje delovnih mest, spreminjanje delovnih pogojev ter na preoblikovanje vsebine dela. Opredeljujemo tudi značilnosti prekarnosti. Prikazujemo tudi kakšne izzive prinaša spremenjen način dela področju varnosti ter zdravja pri delu. Zanima nas tudi ali/in na kakšen način je na trg dela vplivala epidemija COVID-19. Podani so tudi nekateri subjektivni predlogi za izboljšanje razmer na trgu dela. Sklep povzema naše ključne ugotovitve v magistrski nalogi. V ključnem, zadnjem delu se navežemo tudi na našo tezo, postavljeno v začetku našega dela ter ponudimo našo obrazložitev.
Ključne besede: digitalizacija, trg dela, nove oblike dela, varnost in zdravje pri delu, kompetence
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole
Andrej Velikonja, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011). Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate. Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti). Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike: – didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja, – načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole, – vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog, – vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Ključne besede: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

3.
Samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole
Tanja Herman, 2021, diplomsko delo

Opis: Za diplomsko delo je izbrano samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole. Izbrana je Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci, saj je šola na vasi, hkrati pa je prisoten interes, kako hitro lahko sledijo napredku v svetu in hitremu razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na podlagi intervjujev je spoznano, kakšen je njihov šolski sistem, kako uspevajo razvijati digitalne kompetence in ali uspejo slediti sodobni informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ter je ob enem šoli pokazano, kako lahko sama izvede samoocenjevanje določenega področja in le-to uporabi za napredek ali dodano vrednost.
Ključne besede: samoocenjevanje, digitalne kompetence, IKT-tehnologija
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

4.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, magistrsko delo

Opis: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Ključne besede: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 0

5.
NEVARNI DEMONSTRACIJSKI EKSPERIMENTI PRI POUKU KEMIJE V OSNOVNI ŠOLI
Mateja Rus, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi je v problemu opredeljen pomen izvajanja nevarnih demonstracijskih eksperimentov pri pouku kemije v osnovni šoli in predvsem to, da morajo učitelji — demonstratorji biti kompetentni za izvajanje tovrstnih eksperimentov. Poleg teoretičnega razglabljanja o pomenu eksperimentalnega dela in varnega ravnanja z nevarnimi snovmi, so opredeljene tudi kompetence, ki jih mora imeti učitelj — demonstrator za izvajanje nevarnih eksperimentov in kompetence, ki jih ob eksperimentalnih opažanjih pridobi učenec. Prav tako sem na podlagi aktualne literature izbrala trinajst nevarnih eksperimentov, ki bi jih učitelji lahko vključili v pouk naravoslovja in kemije v osnovni šoli. Izbrana eksperimentalna gesla sem analizirala na podlagi spoznavnega, motivacijskega, zmožnostnega in nevarnostnega vidika. Po izvedbeni analizi izbranih eksperimentalnih gesel sem oblikovala tudi demonstracijske liste za učitelje - demonstratorje in opazovalne liste za učence — opazovalce.
Ključne besede: nevarni demonstracijski eksperiment, metodologija načrtovanja, strategija izvajanja, kompetence, didaktično gradivo
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Karierni sistem in kompetence vodij v poklicnih gasilskih enotah
Marko Tomazin, 2021, magistrsko delo

Opis: Gasilstvo v Sloveniji definirano kot obvezna lokalna javna služba. Gasilski vodje, ki vodijo gasilske formacije, morajo biti kompetentni za izvajanje svojih nalog. Ker so bila nekdanja usposabljanja gasilskih vodij pred leti ukinjena, nove oblike pa kljub zakonodajnim zahtevam niso bile vzpostavljene, trpi strokovno delo, napredovanja se izvajajo le na podlagi staža, pridobljenih izkušenj ter subjektivnih kriterijev, kar ima za posledico odsotnost kariernega sistema v poklicnem gasilstvu. V nalogi smo preučili sedanji sistem napredovanj in usposabljanj vodij v poklicnem gasilstvu ter ga primerjati s tujimi praksami in kariernimi sistemi, v katerih vodje pridobijo ustrezne kompetence. Podatke analize smo primerjali s predvidenim 3-modulnim programom dopolnilnega usposabljanja gasilskih vodij, s katerim naj bi ti v prihodnje pridobili ključne kompetence za vodenje tako na intervencijah in vajah kot pri delu v enoti. Oblikovali smo predloge in nabor ukrepov, kako ob upoštevanju tako zatečenega stanja v enotah kot zahtev zakonodaje in predvidenih vsebin programov usposabljanja kar najbolje izpeljati usposabljanja ter s tem pripraviti dobre podlage za delo gasilskih vodij.
Ključne besede: gasilstvo, gasilski vodja, kompetence, karierni sistem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (862,16 KB)

7.
Samoocena prodobljenih kompetenc študentov razrednega pouka
Martina Potrč, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Samoocena pridobljenih kompetenc študentov razrednega pouka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen teoretičnega dela je bil pridobiti znanje o kompetencah, jih proučiti in opredeliti sam pojem kompetenc ter opredeliti kompetence učiteljev. V nadaljevanju smo opisali kompetence v študijskem programu 1. in 2. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pregledali in predstavili smo tudi študijska programa Razredni pouk drugih dveh pedagoških fakultet v Republiki Sloveniji. Namen empiričnega dela je bil raziskati samooceno študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru do pridobljenih splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, zapisanih v študijskem programu Razredni pouk. Zanimalo nas je, ali je posamezna kompetenca študentom tekom študija pomembna ali ne. V zapisu kompetenc, ki bi jih naj študent med študijem na 1. in 2. stopnji usvojil, ne prihaja do razlik v pomenu, zato smo analizirali kompetence, zapisane v študijskem programu prve stopnje. Za raziskovanje na področju kompetenc ob koncu študija učiteljev razrednega pouka smo se odločili, ker se zavedamo, kako pomembne so dane kompetence, ki bi jih naj posameznik tekom študija usvojil, saj bo kasneje kos različnim situacijam pri opravljanju njegova dela. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 113 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da so študentje med študijem in skozi opravljeno praktično usposabljanje večino posameznih kompetenc pridobili. Po mnenju študentov nista bili pridobljeni 2 kompetenci iz sklopa predmetno-specifičnih kompetenc. To sta 10. kompetenca, ki od študentov pričakuje organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju, in 15. kompetenca, ki od študentov pričakuje kompetentnost za pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine. Menimo, da je največji problem med študijem premalo praktičnega usposabljanja, kjer bi se študentje kot bodoči učitelji z danimi kompetencami, ki so jih predhodno obravnavali frontalno in s snovjo, podano na fakulteti, soočili tudi med praktičnim usposabljanjem, nastopi in hospitacijo v razredu. Zanimala nas je tudi pomembnost posamezne kompetence, torej ali se študentom sploh zdi smiselno in pomembno pridobiti dane kompetence. Po mnenju študentov vse kompetence ocenjujejo kot pomembne, zato lahko tudi hipoteze potrdimo. Študentje se zavedajo, da so kompetence za kakovostno poučevanje še kako dobrodošle in nujno pomembne.
Ključne besede: kompetence, študenti, učitelj, razredni pouk
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

8.
Socialna izključenost otrok v predšolskem obdobju
Viktoria Breskoč, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Ključne besede: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (468,15 KB)

9.
Načrtovanje kariere po zaključku študija
Nika Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Posameznikova življenjska pot je v veliki meri odvisna od njegove kariere, zato je pomembno, da začne o njej že zgodaj razmišljati. Z razvojem kariere posameznik pridobiva različne spretnosti, znanje, izkušnje in kompetence, ki so pomembne pri iskanju zaposlitve. Pridobi jih lahko tudi z neformalnimi oblikami dela, kot so razni projekti, prostovoljno delo itd. Večina mladih se namreč po končanem študiju sooča s težavo pri iskanju zaposlitve, saj niso dovolj kompetentni za določeno delovno mesto zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj. V teoretičnem delu smo predstavili težavo načrtovanja kariere. Predstavili smo pojem kariera, teorije kariere, prvo zaposlitev, delovne izkušnje in kompetence. V empiričnem delu smo izvedli anketiranje med rednimi študenti 3. letnikov dodiplomskega študija na Fakulteti za organizacijske vede na Univerzi v Mariboru. Zanimalo nas je, kako študenti načrtujejo svojo kariero. Ugotovili smo, da je največ študentov začelo razmišljati o svoji karieri že v srednji šoli. Izkazalo se je, da jih je nekaj že v delovnem razmerju, večina pa delo opravlja delo še preko študentskega servisa. Anketirani študentje menijo, da jim bodo delovne izkušnje, ki so si jih pridobili s študentskim delom, koristile v srednji oz. veliki meri. Ugotovili smo tudi, da so delovne izkušnje pomembne za načrtovanje lastne kariere. Večina študentov pričakuje zaposlitev v roku od 3 do 6 mesecev. Izkazalo se je tudi, da študenti, ki opravljajo študentsko delo v organizacijah, ne vedo, ali se bodo v tem podjetju kasneje lahko zaposlili.
Ključne besede: Načrtovanje kariere, iskalci prve službe, delovne izkušnje, kompetence
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (980,01 KB)

10.
Razvoj kompetenc v podjetju Domel
Leon Markelj, 2020, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo obravnavali področje kompetenc na področju industrije 4.0. V podjetju Domel smo na področju oddelka avtomatizacije in digitalizacije proizvodnje želeli ugotoviti, katere so tiste kompetence, ki jih zaposleni potrebujejo za uspešno opravljanje dela. Zanimala nas je tudi zahtevana stopnja vsake izmed ugotovljenih kompetenc za posamezne skupine delovnih mest znotraj oddelka. Zaradi nenehnega razvoja tehnologije na področju avtomatizacije in digitalizacije potrebujejo zaposleni določene lastnosti, vedenja, znanja in veščine, da lahko opravljajo svoje delo. Cilji magistrskega dela so zajemali podrobno spoznanje področja kompetenc, modelov kompetenc in ugotovitev ter določitev zahtevane stopnje kompetenc na področju oddelka. S pomočjo raziskave smo ugotovili trinajst kompetenc, ki so pomembne za uspešno opravljanje dela. Na podlagi raziskave smo dobili bolj jasno sliko, katere kompetence zaposleni v oddelku dosegajo oziroma presegajo ter katere so tiste kompetence, ki bi jih bilo treba dodatno razvijati. Menimo, da bodo ugotovljene kompetence v pomoč zaposlenim v oddelku pri razumevanju, kakšne lastnosti, vedenja, znanja in veščine potrebujejo za uspešno delo in doseganje ciljev.
Ključne besede: kompetence, model kompetenc, industrija 4.0
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 234; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (949,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici