Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011). Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate. Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti). Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike: – didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja, – načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole, – vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog, – vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Keywords: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Published in DKUM: 25.05.2021; Views: 1286; Downloads: 199
Full text (5,65 MB)

Abstract: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Keywords: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 826; Downloads: 0

Abstract: Gasilstvo v Sloveniji definirano kot obvezna lokalna javna služba. Gasilski vodje, ki vodijo gasilske formacije, morajo biti kompetentni za izvajanje svojih nalog. Ker so bila nekdanja usposabljanja gasilskih vodij pred leti ukinjena, nove oblike pa kljub zakonodajnim zahtevam niso bile vzpostavljene, trpi strokovno delo, napredovanja se izvajajo le na podlagi staža, pridobljenih izkušenj ter subjektivnih kriterijev, kar ima za posledico odsotnost kariernega sistema v poklicnem gasilstvu. V nalogi smo preučili sedanji sistem napredovanj in usposabljanj vodij v poklicnem gasilstvu ter ga primerjati s tujimi praksami in kariernimi sistemi, v katerih vodje pridobijo ustrezne kompetence. Podatke analize smo primerjali s predvidenim 3-modulnim programom dopolnilnega usposabljanja gasilskih vodij, s katerim naj bi ti v prihodnje pridobili ključne kompetence za vodenje tako na intervencijah in vajah kot pri delu v enoti. Oblikovali smo predloge in nabor ukrepov, kako ob upoštevanju tako zatečenega stanja v enotah kot zahtev zakonodaje in predvidenih vsebin programov usposabljanja kar najbolje izpeljati usposabljanja ter s tem pripraviti dobre podlage za delo gasilskih vodij.
Keywords: gasilstvo, gasilski vodja, kompetence, karierni sistem
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 899; Downloads: 94
Full text (862,16 KB)

Abstract: V diplomskem delu je izpostavljen problem socialne izključenosti otrok, ki se vključujejo v vrtce po Sloveniji. Socialna izključenost lahko že v ranem otroštvu negativno vpliva na otrokovo življenje. O problemu, ki se pojavlja vse pogosteje, pa se danes govori premalo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen vpliv socialne izključenosti na otroka, vloga odraslih, izpostavljene so nekatere skupine socialno izključenih otrok, predstavljeno pa je tudi dejansko stanje socialne izključenosti v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati standardiziranega intervjuja, v katerem so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok. Cilj empiričnega dela je bil raziskati pojav socialne izključenosti v predšolskem obdobju, pogostost pojava, kako se kaže in kateri otroci so največkrat socialno izključeni. Analiza intervjujev je pokazala, da je socialna izključenost prisotna že v predšolskem obdobju otrok, tako v kombiniranih oddelkih kot tudi v prvem in drugem starostnem obdobju. Pojavlja se zelo pogosto in se kaže v vseh delih dnevne rutine.
Keywords: Predšolski otroci, revščina, socialna izključenost, socialne kompetence, vzgojitelj.
Published in DKUM: 20.11.2020; Views: 1900; Downloads: 333
Full text (468,15 KB)

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo obravnavali področje kompetenc na področju industrije 4.0. V podjetju Domel smo na področju oddelka avtomatizacije in digitalizacije proizvodnje želeli ugotoviti, katere so tiste kompetence, ki jih zaposleni potrebujejo za uspešno opravljanje dela. Zanimala nas je tudi zahtevana stopnja vsake izmed ugotovljenih kompetenc za posamezne skupine delovnih mest znotraj oddelka. Zaradi nenehnega razvoja tehnologije na področju avtomatizacije in digitalizacije potrebujejo zaposleni določene lastnosti, vedenja, znanja in veščine, da lahko opravljajo svoje delo. Cilji magistrskega dela so zajemali podrobno spoznanje področja kompetenc, modelov kompetenc in ugotovitev ter določitev zahtevane stopnje kompetenc na področju oddelka. S pomočjo raziskave smo ugotovili trinajst kompetenc, ki so pomembne za uspešno opravljanje dela. Na podlagi raziskave smo dobili bolj jasno sliko, katere kompetence zaposleni v oddelku dosegajo oziroma presegajo ter katere so tiste kompetence, ki bi jih bilo treba dodatno razvijati. Menimo, da bodo ugotovljene kompetence v pomoč zaposlenim v oddelku pri razumevanju, kakšne lastnosti, vedenja, znanja in veščine potrebujejo za uspešno delo in doseganje ciljev.
Keywords: kompetence, model kompetenc, industrija 4.0
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1205; Downloads: 151
Full text (949,21 KB)