| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 339
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Kompetence za razvoj kariere
Maruša Props, 2020, master's thesis

Abstract: Zaključno delo se osredotoča na področje kompetenc in njihove vloge za razvoj kariere. V prvi vrsti je bil naš namen predstaviti področje na način, ki je zanimiv, in predstavlja uporabno vrednost za tiste, ki to področje že poznajo, in je ob tem razumljiv tudi za tiste, ki se s tem področjem do sedaj še niso pobližje spoznali. Kompetence vedno bolj pridobivajo veljavo; vedno večjo pozornost jim posvečajo organizacije in hkrati postajajo vedno bolj pomembne tudi za posameznika in njegov razvoj. V prvem delu, ki se je nanašal na teoretične osnove tega področja, smo predstavili nekaj osnovnih definicij kompetenc avtorjev, ki so se v preteklosti ukvarjali s preučevanjem področja kompetenc. Naredili smo krajši pregled razvoja in preučevanja kompetenc v času. Podrobno smo predstavili zgradbo kompetenc in njihove sestavne dele ter spoznali delitve kompetenc po ravneh, dimenzijah in področjih. V drugem delu teoretičnega dela naloge smo se usmerili v tisti bolj praktični vidik kompetenc iz smeri organizacije. Raziskali smo, kakšna je vloga kompetenc v kadrovskih procesih. Podrobneje smo predstavi management kompetenc in kompetenčne modele ter se v povezavi z izbranim naslovom zaključnega dela usmerili še v področje razvoja kompetenc in posledično razvoja kariere. Raziskovalni del naloge smo želeli zasnovati tako, da ne bi pridobili le podatkov, ki jih potrebujemo za analizo izbranega področja. Usmerili smo se predvsem v to, da anketni vprašalnik, ki smo ga zasnovali, predstavlja tudi uporabno vrednost za vsakega anketiranega. Želeli smo, da anketirancu rešen anketni vprašalnik predstavlja neke vrste kazalnik o tem, na kateri točki je njihova razvitost kompetenc. Hkrati jih rezultat ocenjenih kompetenc kaže, na področju katerih kompetenc in njihovega razvoja bi morali v prihodnje storiti več, saj lahko to predstavlja ključni pozitivni vpliv tudi na razvoj njihove kariere. Cilj zaključnega dela je bilo ugotoviti, ali se zaposleni zavedajo pomembnosti kompetenc in njihovega razvoja ter vpliva le-teh na razvoj njihove lastne kariere. V ta namen smo oblikovali seznam petnajstih najpomembnejših kompetenc, ki vplivajo na razvoj kariere. Anketirani so ocenjevali pomembnost, trenutno razvitost in potrebo po razvijanju izbranih kompetenc v prihodnje. Ugotovili smo, da se anketirani v povprečju zavedajo pomembnosti kompetenc ter njihovega vpliva na razvoj kariere. Povprečne ocene razvitosti kompetenc kažejo, da so kompetence pri posamezniku dobro razvite. Rezultati v raziskovalnem delu so nam pokazali tudi, katere kompetence so na preučevanem vzorcu anketiranih najbolj razvite.
Keywords: kompetence, razvoj, kariera
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1373; Downloads: 236
.pdf Full text (2,06 MB)

72.
Integriteta policijskih vodij in njihova skrb za skupnost
Robert Šumi, Branko Lobnikar, Emanuel Banutai, Katja Rančigaj, 2012, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Avtorji v prispevku analizirajo stopnjo percepcije integritete policijskih vodij s strani njihovih podrejenih – policistov in policistk ter ugotavljajo, ali je integriteta policijskih vodij povezana s konceptom policijskega dela v skupnosti, s posebnim poudarkom na skrbi za skupnost kot ključnemu dejavniku tega sodobnega pristopa opravljanja policijskega dela. Skrb za skupnost je tudi eden od osrednjih elementov uslužnostnega tipa vodenja, zato je namen prispevka ugotoviti, kako je integriteta policijskih vodij povezana s tem konceptom vodenja. Metode: Empirična raziskava o vplivu osebnostne integritete na uslužni stil vodenja je bila opravljena v letu 2010 na reprezentativnem vzorcu 768 policistov iz vseh treh organizacijskih nivojev. Stopnjo integritete policijskih vodij so avtorji merili s pomočjo Perceived Leader Integrity Scale (Chrombach α = ,98.), skrb za skupnost pa so merili s pomočjo Servant Leadership Measure (Chrombach α = ,97). Ugotovitve: Rezultati raziskave kažejo, da percepcija integritete policijskih vodij ter njihove vodstvene in delovne izkušnje pomembno vplivajo na njihovo skrb za skupnost, v kateri delujejo, na njihovo zainteresiranost za pomoč ljudem v skupnosti, na vključevanje v aktivnosti skupnosti, kjer delujejo ter na njihovo spodbujanje zaposlenih k prostovoljnemu delu v skupnosti. Omejitve/uporabnost raziskave: Raziskava je bila opravljena na zadosti velikem in dobro strukturiranem vzorcu policistov in policistk, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo. Omejitev raziskave izhaja iz metode merjenja skrbi za skupnost, saj je bila skrb za skupnost ter stopnja integritete merjena kot percepcija s strani policistov. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri strateškem načrtovanju policijske dejavnosti v Sloveniji, še posebej v okviru krepitve integritete policistov in policijskih vodij ter pri načrtovanju aktivnosti implementacije policijskega dela v skupnosti z vidika vodenja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja rezultate izvirnega raziskovanja integritete v slovenski policiji in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.
Keywords: policija, policijsko delo v skupnosti, integriteta, uslužno vodenje, kompetence
Published in DKUM: 30.04.2020; Views: 1001; Downloads: 82
.pdf Full text (764,74 KB)
This document has many files! More...

73.
Kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete
Benjamin Jakupović, Danijela Frangež, Anton Dvoršek, 2015, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati kompetence, ki jih za dobro opravljanje dela potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete. Metode: Prispevek je teoretični in temelji na pregledu literature. Z metodo dedukcije smo identificirali posebne kompetence, ki jih za uspešno delo potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete. Ugotovitve: Gospodarska kriminaliteta je škodljiv in neizogiben pojav ter poseben problem sodobne družbe, saj povzroča večmilijonske škode državnim proračunom. Za uspešno odkrivanje in preiskovanje tovrstnih kriminalnih ravnanj je treba imeti visoko usposobljene in kompetentne preiskovalce in strokovnjake iz različnih institucionalnih okolij, ki morajo delovati v specializiranih preiskovalnih skupinah. Preiskovalci morajo posedovati različne kompetence, še posebej pa dobre komunikacijske sposobnosti in analitične veščine. Imeti morajo znanje o kriminalistiki, pravu, ekonomiji, bančništvu, računovodstvu in informatiki ter razumeti specifiko gospodarskega poslovanja pri gospodarskih družbah, finančnih institucijah, javnih zavodih in podjetjih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen vodilnim v institucijah, ki se ukvarjajo z gospodarsko kriminaliteto, kot tudi drugim, ki jih ta problematika zanima.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, preiskovalci, kompetence, veščine, znanje
Published in DKUM: 20.04.2020; Views: 793; Downloads: 58
.pdf Full text (447,71 KB)
This document has many files! More...

74.
Mnenje slovenskih žensk o izvajanju preventivnih babiških pregledov v nosečnosti
Špela Accetto, 2020, master's thesis

Abstract: Babica je usposobljena za spremljanje fiziološke nosečnosti in po zakonskih predpisih je pregled v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti njena kompetenca. Kljub temu ženske v slovenskem zdravstvenem sistemu v večji meri preglede opravljajo pri izbranem ginekologu/porodničarju.V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, koliko slovenske ženske poznajo babiške kompetence in kakšno je njihovo mnenje glede izvajanja preventivnih babiških pregledov v nosečnosti.
Keywords: babištvo, kompetence, preporodna oskrba, reproduktivno zdravje, promocija zdravja.
Published in DKUM: 11.03.2020; Views: 1403; Downloads: 187
.pdf Full text (1,55 MB)

75.
Kompetence in vrednote milenijcev
Nensi Sedlašek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V delovnem okolju obstajajo štiri generacije, ki se med seboj močno razlikujejo v svoji delovni etiki in pogledih na svet. Različne generacije imajo različne vrednote, kar lahko predstavlja oteženo delo ali načine komuniciranja. Na delovnem mestu se razlike med generacijami kažejo predvsem v vrednotah in načinu dela. Pomembno je, da se razlik zavedamo, da poznamo vrednote in delovno etiko generacije, saj le tako lahko delo poteka nemoteno in smo kot organizacija uspešni. Smo v obdobju, kjer generacija Y, katere pripadnike imenujemo milenijci, vstopa in je tudi že prisotna na trgu dela. Milenijci imajo prav posebne generacijske značilnosti in se močno razlikujejo od predhodnih generacij. V želji, da izkoristimo potencial milenijcev, moramo poznati njihove značilnosti, kompetence in vrednote. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili in razložili pojme vrednota, kompetence in milenijci. Kompetence lahko definiramo in preučujemo tako na ravni posameznika kot na ravni organizacije. V delu smo se posvetili kompetencam na ravni posameznika oziroma osebnim kompetencam. Pojem vrednote je lahko zelo širok in poznamo veliko različnih skupin vrednot. Osredotočili smo se na delovne vrednote, jih opisali in pojasnili pomembnost njihovega poznavanja. Glavni cilj naloge je predstaviti milenijce in raziskati njihove kompetence in vrednote, zato smo se jim posvetili v teoretičnem delu. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, s katerim smo želeli pridobiti informacije o prisotnosti določenih kompetenc pri milenijcih in o njihovih vrednotah. Z raziskavo smo ugotovili, katere kompetence imajo milenijci najbolj izražene in katere ne ter katere delovne vrednote so jim najpomembnejše in katere ne toliko.
Keywords: Kompetence, milenijci, vrednote
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 1049; Downloads: 244
.pdf Full text (675,30 KB)

76.
Kompetence zaposlenega v srednji šoli
Teja Pustotnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kompetence so pomemben sestavni del posameznika v vsakdanjem življenju in pri delu. V srednjih šolah so kompetence profesorjev ključne, saj lahko profesorji z razvitimi kompetencami učence bolj učinkovito pripravljajo na življenje in na gradnjo kariere. V diplomskem delu smo preučevali kompetence profesorjev v Srednji šoli Domžale. V teoretičnem delu smo preučevali kompetence na splošno in njihov razvoj. Tipe kompetenc smo razdelili po ravneh in dimenzijah. Opredelili smo organizacijske kompetence. Predstavili smo merjenje kompetenc in ocenjevalne lestvice. Opisali smo management kompetenc in sistemizacijo delovnih mest. Podrobno smo opredelili tudi delovno mesto in opisali, kaj delovno mesto pravzaprav sestavlja. Predstavili smo, kako kompetence vplivajo na sistemizacijo dela. Opredelili smo kompetenčni model ter kompetence v praksi. Podrobno smo opisali tudi učiteljevo vlogo in njegove kompetence. V empiričnem delu smo raziskovali pomembnost posameznih kompetenc za profesorje. Najprej smo opisali Srednjo šolo Domžale, predstavili smo raziskovalna vprašanja ter sestavo vprašalnika. Predstavili smo populacijo, vzorec ter izvedbo raziskave. Raziskovali smo, katere kompetence so po mnenju profesorjev najbolj pomembne, razdelili smo jih na generične in delovno specifične. Raziskovali smo tudi delovne naloge, dejavnosti in zadolžitve ter odgovornosti profesorjev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da so za opravljanje dela profesorjev pomembne številne kompetence.
Keywords: kompetence profesor poučevanje Srednja šola Domžale
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 1285; Downloads: 100
.pdf Full text (1,21 MB)

77.
Kompetenčni profili na klubu študentov kranj
Maša Trilar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes so kompetence naša največja prednost, ki jo lahko imamo pred drugimi. So izkaz našega znanja, sposobnosti in spretnosti. V diplomskem delu smo preučevali pomembnost kompetenc po mnenju aktivistov v Klubu študentov Kranj z namenom izdelave kompetenčnih profilov za Upravni odbor. V teoretičnem delu smo predstavili kompetence na splošno. Našteli smo elemente kompetenc in njihove ravni, prav tako smo se ukvarjali s kompetencami posameznika in kompetencami organizacije. Preučili smo kompetenčne modele, katere štiri poznamo in kako se ti modeli povežejo v kompetenčni profil. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega med aktiviste Kluba študentov Kranj, ocenjevali, kako pomembne se jim zdijo kompetence članov Upravnega odbora. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na pet delov. Najprej smo predstavili populacijo, splošne kompetence Upravnega odbora, kompetence, specifične za posamezno mesto v Upravnem odboru, pomembnost kompetenc pri volitvah v Upravni odbor in nazadnje pustili prostor za predloge anketiranih, katere kompetence bi poleg naštetih še bile pomembne za delovanje Upravnega odbora. Na osnovi pridobljenih odgovorov smo sestavili kompetenčne profile za Upravni odbor Kluba študentov Kranj.
Keywords: kompetence, kompetenčni profil, Klub študentov Kranj, Upravni odbor
Published in DKUM: 15.01.2020; Views: 754; Downloads: 57
.pdf Full text (1,48 MB)

78.
Področja zaposlitve diplomiranih inženirjev logistike ter njihove kompetence na delovnih mestih
Jana Podvinšek, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomirani inženirji logistike so usposobljeni za najbolj zahtevne naloge na različnih delovnih mestih. Zaposleni so tako na področju kot zunaj področja logistike, in sicer na delovnih mestih, kjer uporabljajo različne kompetence. Te kompetence so lahko ključne (splošne) ali specifične in jih logistiki pridobijo z izobrazbo ali na delovnih mestih, zato so tudi odvisne od delovnih mest, ki jih opravljajo. Področja zaposlitve narekuje trg delovne sile, vendar kljub temu logistiki uspešno prodirajo še na delovna mesta izven področja logistike, kjer s pridobljenimi kompetencami konkurirajo ostalim in opravljajo delovne naloge izven meja klasične logistike.
Keywords: logistika, inženirji logistike, kompetence, zaposlitev logistika
Published in DKUM: 06.01.2020; Views: 1418; Downloads: 158
.pdf Full text (1,50 MB)

79.
Management človeških potencialov v projektnih organizacijah
Natalija Brezarić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Upravljanje s človeškimi viri v projektnih organizacijah v managementu predstavlja pojem, ki je ozko vezan na izbiranje in vodenje projektnega tima oz. skupine strokovnjakov iz določenih področij, z namenom čim uspešnejše izvedbe projekta. Ključni dejavnik v projektnih organizacijah so individualne in poslovne kompetence projektnega tima ter poznavanje načina upravljanja projektov, faze rasti in razvoja ter dejavnosti, potrebnih za izvedbo projekta. Cilj diplomskega seminarja je predstaviti projektno organizacijo na splošno, načine njenega poslovanja in strukturo, upravljanje s človeškimi viri v teku izvedbe projekta ter ugotoviti osnovne individualne in poslovne kompetence sodobnih organizacij.
Keywords: management človeških virov, projekt, projektna organizacija, individualne kompetence.
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1034; Downloads: 96
.pdf Full text (1,18 MB)

80.
Finančni vidiki kadrovskega managementa v družinskem podjetju, s primerom
Katarina Žunko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati. V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management. Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom. Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja. Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov. V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Keywords: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Published in DKUM: 18.12.2019; Views: 1109; Downloads: 159
.pdf Full text (315,19 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica