| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 339
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0
Rok Črešnar, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Keywords: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 1196; Downloads: 173
.pdf Full text (5,32 MB)

52.
Značilnosti uspešnih vodij
Anže Trplan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V pisnem delu bomo obravnavali vodenje oziroma uspešno vodenje in digitalizacijo ter kompetence, ki jih potrebuje vodja v času digitalizacije. Vodenje je sposobnost pripraviti druge, da sledijo našim ukazom in navodilom. Vodenje je uspešno takrat, ko v sklopu vodenja povežemo še nekatere druge dejavnike. Ti dejavniki so na primer stili vodenja - če želi biti vodja uspešen, bo moral izbrati stil vodenja glede na situacijo, v kateri se nahaja, in zaposlene, ki jih vodi, kajti nekateri potrebujejo več navodil in spodbude, drugi pa manj. Uspešnost vodenja je lahko odvisna tudi od razloga, zakaj nekdo postane vodja. Če je razlog potreba po avtoriteti ali denarju, bo vodja po vsej verjetnosti manj uspešen, kot če bo njegov razlog bolj nesebičen. Še drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost vodje, so delegiranje, uspešna komunikacija, motivacija in moč. Moč je tako kot stili vodenja razdeljena in zahteva od vodje, da se z močjo vodenja prilagaja situaciji in zaposlenim. V vodenju v današnjem času je pri vodji vedno bolj pomembna tudi čustvena inteligenca in kako se vodje z njo soočajo. Nekatere raziskave so pokazale, da je lahko čustvena inteligenca na zelo pomembnem mestu. Digitalizacija je celotna sprememba organizacije od začetka uporabe ali prenove informacijsko komunikacijskih tehnologij. Pri digitalizaciji bomo predstavili, kaj je digitalizacija in katere kompetence v sodobnem svetu vodje potrebujejo, saj se čedalje bolj uvaja delo od doma in nastanejo tako imenovane virtualne skupine. Ker smo bili v času pisanja diplomskega dela deležni epidemije koronavirusa, smo jo povezali z digitalizacijo, saj se je njen razvoj v veliko organizacijah krepko povečal. Diploma je namenjena tistim, ki želijo dobiti nove informacije o uspešnem vodenju, spremeniti svojo miselnost, povečati produktivnost in vsesplošno počutje zaposlenih v organizaciji.
Keywords: vodenje, čustvena inteligenca, komunikacija, moč, uspešno vodenje, digitalizacija, kompetence v digitalizaciji.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 766; Downloads: 146
.pdf Full text (1,27 MB)

53.
54.
Analiza potreb po kompetencah in znanjih s področja kadrovskega managementa v času pandemije covid-19
Jan Petrovič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na znanja in kompetence na področju kadrovskega managementa v času pandemije Covid-19. Sestavljena je iz dveh delov. V teoretičnem delu povzamemo pandemijo Covid-19 in njene posledice na gospodarstvo ter opišemo kadrovski management: navedemo funkcije, dejavnosti in področja, vpliv kadrovskega managementa na uspešnost organizacije ter plačilo za delo v kadrovskem managementu v Sloveniji. V drugem delu podrobneje predstavimo raziskavo, katera znanja in kompetence so v času pandemije najbolj iskana na osnovi objavljenih oglasov. Na koncu povzamemo naše ugotovitve. Imeti prava znanja in kompetence je ključno, da bi kadrovski manager uspešno opravljal svoj poklic in prispeval k učinkovitosti organizacije.
Keywords: kadrovski management, kadrovske funkcije, kompetence, znanja, pandemija
Published in DKUM: 16.08.2021; Views: 992; Downloads: 135
.pdf Full text (1,60 MB)

55.
Znanje in dejavniki razvoja zaposlenih v izbrani organizaciji
Mia Katarina Mihalinec, 2021, master's thesis

Abstract: Podjetje NIL, d. o. o., je eno izmed vodilnih podjetij za IT rešitve v Sloveniji, njihove najpomembnejše vrednote pa so znanje, usposabljanje in razvoj zaposlenih. Zavedajo se namreč, da so na hitro razvijajočem se trgu informacijskih tehnologij konkurenčni le z vrhunskim znanjem. Magistrsko delo se osredotoča na znanje in razvoj zaposlenih v tem podjetju. Ravno zaradi današnjega velikega poudarka na nenehnem izobraževanju in razvoju kadrov v organizacijah je tematika magistrske naloge vezana na ta dva ključna faktorja, ki pomembno vplivata na delovanje in dobičkonosnost organizacij. Tako se na področju informacijske tehnologije predvideva nenehna rast po potrebah znanja za konkurenčno prednost, tako zaposlenih kot tudi organizacije same. V teoretičnem delu zaključne naloge smo opredelili pomen znanja za organizacije, pomen razvoja kadrov in medsebojnega vpliva rasti in nadgrajevanja znanja zaposlenih na razvoj kadrov. Empirični del naloge je obsegal raziskavo z anketo, ki je bila izvedena v podjetju med zaposlenimi, in analizo pridobljenih rezultatov. Raziskava se je navezovala na znanje in razvoj kadrov v izbrani organizaciji. Ugotovili smo, da je stopnja znanja, ki je v organizaciji na voljo, visoka ter da znanje uporablja veliko zaposlenih. Glavni razlog za neuporabo znanja je pomanjkanje časa. Prav tako smo ugotovili, da glede na spol, starost, izobrazbo in vrsto zaposlitve ni bistvenih razlik v uporabi znanja. Zaposleni se zavedajo, da znanje lahko pripomore k njihovemu kariernemu razvoju. Organizacija bi morala ugotoviti, kako lahko zaposlenim olajša delovne naloge, da bodo več časa lahko namenili dodatnemu izobraževanju.
Keywords: znanje, upravljanje znanja, kompetence, razvoj kadrov, raziskava
Published in DKUM: 12.08.2021; Views: 889; Downloads: 140
.pdf Full text (927,48 KB)

56.
Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu
Urša Lopič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Keywords: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 1209; Downloads: 123
.pdf Full text (1023,28 KB)

57.
Digitalizacija in nove oblike dela ter vpliv na zaposlovanje
Patricija Zorko, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v času bliskovitih tehnoloških sprememb. Tehnološki megatrendi nas spremljajo praktično na vsakem koraku. V magistrskem delu na teoretičen način prikažemo vplive digitalizacije na trg dela ter pojav novih oblik dela na delo ter na življenje posameznika. Predvsem nas v celotni nalogi vodi vprašanje, ali digitalizacija res prinaša na trg dela nove oblike zaposlitev, ki so koristne za vse udeležence na trgu? Katere oblike dela pa se sploh pojavljajo na trgu dela? In kako digitalizacija sploh vpliva na posamezne elemente dela? Ali imajo delavci posledično res več zaposlitvenih možnosti? Ali se izboljšajo delovni pogoji ter organizacija dela? V magistrski nalogi smo se osredotočili na vplive digitalizacije in njenih megatrendov na trg dela ter na delo samo. Na začetku teoretično predstavljamo pojem digitalizacije, Industrije 4.0 ter 5.0, nato pa ugotavljamo, kateri so tisti vidiki digitalizacije ter katere učinke ima na pojav novih oblik dela, izginjanje delovnih mest, spreminjanje delovnih pogojev ter na preoblikovanje vsebine dela. Opredeljujemo tudi značilnosti prekarnosti. Prikazujemo tudi kakšne izzive prinaša spremenjen način dela področju varnosti ter zdravja pri delu. Zanima nas tudi ali/in na kakšen način je na trg dela vplivala epidemija COVID-19. Podani so tudi nekateri subjektivni predlogi za izboljšanje razmer na trgu dela. Sklep povzema naše ključne ugotovitve v magistrski nalogi. V ključnem, zadnjem delu se navežemo tudi na našo tezo, postavljeno v začetku našega dela ter ponudimo našo obrazložitev.
Keywords: digitalizacija, trg dela, nove oblike dela, varnost in zdravje pri delu, kompetence
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 1159; Downloads: 366
.pdf Full text (1,29 MB)

58.
Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole
Andrej Velikonja, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011). Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate. Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti). Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike: – didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja, – načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole, – vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog, – vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Keywords: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Published in DKUM: 25.05.2021; Views: 1052; Downloads: 176
.pdf Full text (5,65 MB)

59.
Samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole
Tanja Herman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Za diplomsko delo je izbrano samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole. Izbrana je Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci, saj je šola na vasi, hkrati pa je prisoten interes, kako hitro lahko sledijo napredku v svetu in hitremu razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na podlagi intervjujev je spoznano, kakšen je njihov šolski sistem, kako uspevajo razvijati digitalne kompetence in ali uspejo slediti sodobni informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ter je ob enem šoli pokazano, kako lahko sama izvede samoocenjevanje določenega področja in le-to uporabi za napredek ali dodano vrednost.
Keywords: samoocenjevanje, digitalne kompetence, IKT-tehnologija
Published in DKUM: 01.04.2021; Views: 806; Downloads: 67
.pdf Full text (2,36 MB)

60.
POVEZAVA MED ZADOVOLJSTVOM PRI DELU IN VODENJEM V UKC MARIBOR
Vanja Borko, 2017, master's thesis

Abstract: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Keywords: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 726; Downloads: 0

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica