41. Vključevanje medijske pismenosti v pouk matematike v osnovni šoli : magistrsko deloManca Krampl, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo medijsko pismenost kot eno izmed ključnih kompetenc 21. stoletja in njeno integracijo v pouk matematike v osnovni šoli. V prvem delu naloge je medijska pismenost natančno opisana. Podane so njene različne definicije, lastnosti, kompetence in veščine/spretnosti ter povezava z informacijsko pismenostjo. V nadaljevanju je skozi pristope k poučevanju medijske pismenosti, pri čemer se dotaknemo tudi waldorfskega, predstavljeno razumevanje medijske pismenosti v izobraževanju. Z medijsko pismenostjo so močno povezane digitalne kompetence, ki smo jih predstavili v drugem delu naloge. Osredotočili smo se na okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) in izobraževalce (DigCompEdu). Tretji del naloge obsega pregled medijske pismenosti pri matematiki v osnovni šoli. Zajema rezultate raziskav na področju medijske pismenosti pri pouku matematike. Pregledno so navedeni cilji in vsebine učnega načrta za matematiko na predmetni stopnji, ki so povezani z medijsko pismenostjo. Podana je tudi analiza dveh učbeniških kompletov in i-učbenikov za matematiko na predmetni stopnji z vidika vključenosti medijske pismenosti. V zadnjem delu smo pripravili nekaj predlogov za razvijanje medijske pismenosti pri pouku matematike.
Keywords: medijska pismenost, digitalne kompetence, pouk matematike v osnovni šoli
Published in DKUM: 19.06.2023; Views: 573; Downloads: 53
 Full text (867,93 KB) |
42. Sistemizacija delovnih mest v javnem zavoduTadeja Vodnik, 2023, master's thesis Abstract: Javni zavod zaradi stalnih sprememb na trgu dela na področju energetike in s prevzemanjem novih poslov potrebuje dodatni kader. Skladno s tem je potrebno urediti obstoječo sistemizacijo delovnih mest. Obstoječa sistemizacija delovnih mest v javnem zavodu ni ustrezna, saj ne odraža dejanskega stanja. Nekatera delovna mesta v sistemizaciji dejansko niso obstajala, saj se niso realizirala. Sistemizacija ostalih delovnih mest ni bila v celoti identična realnim opisom delovnih mest, zato je bilo potrebno prevetriti in zamenjati obstoječo sistemizacijo delovnih mest v javnem zavodu.
V magistrskem delu smo v teoretičnem delu opredelili in pojasnili teoretične osnove sistemizacije delovnih mest, uvajanje kompetenc v opise delovnih mest in opredelili izdelavo sistemizacije delovnih mest. V raziskovalnem delu smo predstavili javni zavod, oblikovali sistemizacijo delovnih mest s kompetencami in pravilnik, ki zagotavlja izvajanje delovnih nalog na področju dejavnosti javnega zavoda. Potrebno je bilo pripraviti in oblikovati katalog delovnih mest, ki bo služil javnemu zavodu kot osnova za nove zaposlitve glede na potrebne kompetence in zahteve za posamezna delovna mesta. Nova sistemizacija delovnih mest s kompetencami po novem vsebuje vse potrebne elemente za bolj učinkovito organizacijo in umeščanje delovnih mest v javnem zavodu.
Rezultati nove sistemizacije delovnih mest bodo pokazali bolj jasno definirana dela in naloge ter za to potrebna znanja in veščine, strokovne in osebne lastnosti sodelavcev, in sicer v skladu s skupnimi vrednotami in cilji javnega zavoda in zaposlenih. Javni zavod bo tako lahko dodatno zaposloval strokovni kader, ki bo ustrezal dejanskim zahtevam posameznega delovnega mesta.
Keywords: sistemizacija, organizacija, kompetence, javni zavod
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 716; Downloads: 133
Full text (1,52 MB) |
43. Kompetence uspešnih IT managerjevUrban Celin, 2023, undergraduate thesis Abstract: Naloga je multidisciplinarnega tipa, v sami osnovi pa obravnava področje informacijske tehnologije, in sicer uspešnost vodilnih in vodstvenih IT managerjev. Izhodišče raziskave predstavlja problem učinkovitega prenosa idej in nalog od vodstva organizacij do IT oddelkov. V praksi na različnih hierarhičnih nivojih organizacije zaposleni namreč mnogokrat trdijo, da veliko IT projektov ni uspešnih. Slednji imajo v današnjem času signifikanten, včasih celo direkten vpliv na samo uspešnost organizacije. Eden izmed ključnih dejavnikov uspešnosti IT projektov so ljudje in njihove kompetence. V začetku naloge smo navedli teoretična izhodišča, definirali cilje naloge, opredelili tehnike in metode, s katerimi smo cilje poskušali realizirati, ter teoretično opredelili in definirali osnovne pojme. V drugem delu naloge smo s pomočjo ugotovitev raziskav drugih avtorjev izdelali izhodiščni teoretični model kompetenc uspešnega IT managerja. V jedru naloge smo opisali primarno empirično raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo kvalitativnih metod (globinskih intervjujev) v nekaj slovenskih organizacijah. Analizirali smo pridobljene podatke in izboljšali ter nadgradili prej izdelani model. Ugotovitve, ki smo jih pridobili kot rezultat raziskave, kažejo, da na uspešnost IT managerjev vpliva skupek več kompetenc in da se potrebne kompetence razlikujejo glede na osnovno dejavnost, ki jo organizacija opravlja, glede na velikost organizacije in glede na nivo, na katerem deluje posamezen IT manager. V zaključku naloge smo zapisali tudi omejitve raziskave in priporočila za prihodnje raziskave s sorodnih področij. Posebej smo sestavili tudi priporočila za uporabo pridobljenih ugotovitev v praksi, in sicer na področju selektivnega procesa kadrov, zaposlovanja kadrov in kontinuiranega usposabljanja ter izobraževanja kadrov s področja IT.
Keywords: IT managerji, poslovna uspešnost, kompetence, IT projekti
Published in DKUM: 09.05.2023; Views: 509; Downloads: 92
Full text (1,93 MB) |
44. Kompetence turističnega vodnika v turizmu 4.0 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAnja Verdinek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Turizem 4.0 je pojem, ki se vsakodnevno vse bolj uveljavlja povsod po svetu. Gre za novo ime paradigme, ki temelji na četrti industrijski revoluciji. Poudarek pri tem je predvsem na pametni tehnologiji in digitalizaciji, ki sta se skozi desetletja neverjetno razvili in se še razvijata na dnevni ravni. Turizem 4.0 s sabo prinaša med drugim ogromno novosti, ki od ljudi, predvsem zaposlenih v turizmu, zahtevajo dodatna znanja, sposobnosti, kompetence in ne nazadnje tudi dodatna splošna izobraževanja. Teoretični del zaključne naloge zajema podrobno opredelitev kompetenc, kompetenc po ravneh posameznika in opredelitev kompetenc turističnega vodnika. Empirični del naloge zajema raziskovalna metoda študije primera; v analizo je bilo vključenih pet intervjujev turističnih vodnikov, ki imajo uradno registrirano licenco in opravljajo delo turističnega vodnika v Sloveniji. Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da bodo za delovanje v Turizmu 4.0 turistični vodniki morali imeti v prvi vrsti digitalne kompetence. Prav tako bo potrebno nenehno spremljanje razvoja tehnologije in učenje uporabe le-te ter druge veščine, kot so prilagodljivost, obvladovanje jezika, znanje uporabe kamer, mikrofonov in drugih tehničnih pripomočkov v povezavi z drugimi kompetencami, ki so nujne za opravljanje dela turističnega vodnika.
Keywords: Turizem 4.0, kompetence, digitalizacija, turistični vodnik.
Published in DKUM: 12.01.2023; Views: 768; Downloads: 103
Full text (1,34 MB) |
45. KOMPETENČNI MODEL PLESNEGA PEDAGOGA V IZBRANIH KULTURNIH ORGANIZACIJAHTomaž Fendre, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo se osredotoča na izraženost kompetenc plesnih pedagogov, delujočih v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Obravnavali smo kompetence, ki jih potrebujejo učitelji v sodobni plesni umetnosti in so potrebne za otrokov razvoj. Prikazane so teoretične osnove performativne umetnosti – ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence in kompetenčni model. Predstavljena je tehnika kvantitativne raziskave z uporabo metode anketiranja, ki smo jo z deduktivno, deskriptivno, empirično in metodo analize povezali v kompetenčni model plesnega učitelja. Preizkus je obsegal manjši vzorec strokovnjakov iz plesnega področja Slovenije, kar nam daje uporabnost rezultatov. Izraženost osebnih in razvojnih kompetenc so realni kazalniki, da sodobni plesni pedagogi veliko vlagajo v celostno poučevanje.
Keywords: ustvarjalni gib, plesni pedagog, kompetence, kompetenčni model
Published in DKUM: 14.11.2022; Views: 402; Downloads: 45
Full text (979,59 KB) |
46. Nakupne navade potrošnikov v digitalni dobiViktorija Đukić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Nakupovanje preko spleta je ena najbolj priljubljenih dejavnosti, saj potrošnikom omogoča hiter in enostaven nakup. Kljub možnim tveganjem pri nakupovanju preko spleta je spletnih potrošnikov čedalje več. Diplomsko delo obravnava nakupne navade potrošnikov v digitalni dobi in je natančneje osredotočeno v proučevanje vedenja potrošnikov pred nakupom, med nakupom in po nakupu. Raziskali smo, ali je pandemija Covid-19 vplivala na pogostost nakupovanja preko spleta in kako se nakupne navade razlikujejo glede na starost in digitalne kompetence potrošnika. V uvodu diplomskega dela smo predstavili problem, cilje, zadane hipoteze ter uporabljene tehnike in metode dela. Pri teoretičnih osnovah smo predstavili osnovne pojme, kot so nakupne navade potrošnikov, kdo je digitalni potrošnik in dejavniki, ki vplivajo na nakupno vedenje potrošnika. Empirični del predstavlja naš raziskovalni pristop, v rezultatih pa predstavljamo ugotovitve naše raziskave. Ugotavljamo, da je imela pandemija Covid-19 velik vpliv na nakupne navade potrošnikov in da obstajajo statistično značilne razlike med potrošniki z minimalnimi znanji in naprednimi znanji. Na koncu diplomskega dela razpravljamo o rezultatih raziskave in podajamo zaključne ugotovitve.
Keywords: Nakupne navade, digitalizacija, potrošnik, digitalne kompetence
Published in DKUM: 14.11.2022; Views: 869; Downloads: 154
Full text (4,00 MB) |
47. Vpliv digitalizacije na trg dela in s tem na management človeških virovSergeja Kolar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Nenehni napredek v tehnologiji in digitalizacija konstantno spreminjata način delovanja celotnega sveta, zato smo se konstantno primorani prilagajati vsem spremembam, ki nam jih prinaša tehnološki napredek, tako z vidika posameznikov, poslovnega sveta kot posledično tudi z vidika managementa človeških virov.
Digitalizacija in industrija 4.0 sta s seboj prinesli ogromno pozitivnih sprememb, kot so večja produktivnost, razbremenjevanje zaposlenih, časovna učinkovitost, zmanjševanje stroškov in številne druge koristi, vendar sočasno predstavljata tudi številne težave in skrbi, zlasti s strani zaposlenih.
Kakšen vpliv bo imela digitalizacija na trg dela? Ali bosta avtomatizacija in z njo povezana umetna inteligenca zamenjali človeški par rok ter vodili v tehnološko brezposelnost? Ali bomo brez ustrezne stopnje digitalnih kompetenc sploh lahko prišli do poklica? Kakšni bodo poklici v prihodnosti? Ali nove, fleksibilnejše oblike dela vodijo v izkoriščanje delovne sile? Kako bo s starejšimi zaposlenimi? To je le peščica vprašanj, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija.
Ne glede na to, ali so nam spremembe, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija, všeč ali ne, se jim ne moremo izogniti.
Skozi diplomsko delo smo predstavili digitalizacijo in industrijo 4.0 ter njun vpliv na management človeških virov in trg dela. Poglobili smo se v njun vpliv na poklice, oblike dela, potrebne kompetence in načine usposabljanja. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in študije primera.
V sklepu smo s pomočjo predelane literature zapisali naše ugotovitve in podali lastno mnenje glede obravnavane teme.
Keywords: digitalizacija, industrija 4.0, management človeških virov, e-HRM, trg dela, digitalne kompetence, usposabljanje, študija primera
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 935; Downloads: 261
Full text (2,08 MB) |
48. Primerjava rabe IKT pri pouku geografije pred, med in po epidemiji COVID-19 v slovenskih osnovnih in srednjih šolah : magistrsko deloCiril Kolar, 2022, master's thesis Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je vedno bolj prisotna na vseh področjih življenja. Zaprtje šol zaradi pandemije COVID-19 je leta 2020 učitelje prisililo v delo na daljavo, in tako še povečalo uporabo IKT. Pouk geografije je bil že pred pandemijo tesno povezan z uporabo oblik IKT, kar se v času poučevanja na daljavo ni spremenilo. V raziskavi nas je zanimala pogostnost uporabe IKT med učitelji pri pouku geografije. Vzorec predstavlja 138 učiteljev geografije na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Ugotavljamo, da so anketirani učitelji najredkeje uporabljali IKT pri pouku geografije pred epidemijo in najpogosteje med epidemijo. Splošna raven uporabe IKT je bila pri pouku geografije po epidemiji višja od tiste pred epidemijo. Pred epidemijo so najpogosteje uporabljali e-mail, programe Office 365 in iskalnike informacij. Med epidemijo so ob že prej uporabljanih IKT oblik zelo pogosto uporabljajo tudi orodja za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice. Po epidemiji pogostnost uporabe orodij za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice upade. Pogosto uporabljani ostajajo e-mail, programi Office 365 in iskalniki informacij. V vseh obdobjih so najmanj uporabljane didaktične kartice, programska oprema za snemanje predavanja, GIS in GPS. Ugotavljamo, da spol ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Starost statistično ne vpliva na pogostnost uporabe IKT, vendar v opisni statistiki opazimo, da mlajši učitelji pogosteje uporabljajo IKT kot starejši. Regija sicer ni statistično povezana z uporabo IKT, vendar v opisni statistiki opazimo razlike v uporabi IKT glede na regije. Tip šole ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Mlajši učitelji se ocenjujejo kot bolj usposobljene glede na starejše učitelje. Učitelji, ki poučujejo na srednjih šolah, zase menijo, da so bolj usposobljeni kot tisti učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah. Učitelji so lastno usposobljenost po epidemiji ocenili višje kot to pred epidemijo. Manj izkušeni učitelji se pred epidemijo ocenjujejo za bolj usposobljene kot bolj izkušeni učitelji. Tako mlajši kot tudi starejši učitelji so pred in tudi po zaprtju šol IKT uporabljali zaradi lastne želje.
Keywords: IKT, geografija, COVID-19, poučevanje, digitalne kompetence
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 761; Downloads: 136
Full text (3,48 MB) |
49. Razvoj fizioterapevtov za potrebe športnikov v republiki SlovenijiHana Ravnikar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Razvoj športa je pripeljal do pojava športnih poškodb, ki omejujejo športnika pri
športnem udejstvovanju. Namen diplomskega dela je opozoriti na pomembnost
razvoja športnega fizioterapevta za potrebe športnikov, da lahko v največji meri in pravočasno pomagajo športnikom v procesu rehabilitacije po športni poškodbi in čim hitrejši vrnitvi v trenažni proces, na pomembnost spoštovanja načel in namenov rehabilitacije in načrtovanja ciljev rehabilitacije skupaj s poškodovanim športnikom. Proces rehabilitacije zajema ob medicinski tudi psihološko rehabilitacijo športnika.
Postopek rehabilitacije z vidika izvajanja športnega terapevta temelji na kinezioterapiji, zdravljenju z gibom, ki se dopolnjuje z različnimi sredstvi in pripomočki in se izvaja v določenem zaporedju, ki se prilagaja glede na vrsto poškodbe in trenutno stanje športnika. Proces rehabilitacije je uspešno zaključen, ko vsi parametri, ki so bili porušeni ob pojavu poškodbe, ponovno na nivoju, ki so ga dosegali pred poškodbo.
Keywords: fizioterapevt, športna fizioterapija, rehabilitacija, kinezioterapija, kompetence
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 693; Downloads: 104
Full text (790,60 KB) |
50. Digitalna preobrazba vzgojno-izobraževalnih zavodovLenart Fajfar, 2022, master's thesis Abstract: Digitalizacija spada med najpomembnejše naloge in cilje moderne družbe. Močan zagon in pomen je pridobila med svetovno epidemijo, ki nas je doletela v zadnjih letih. Evropska komisija je obdobje med letom 2021 in 2030 razglasila za evropsko digitalno desetletje. Uspešen proces digitalizacije družbe lahko omogočimo z nadgradnjo digitalne kompetentnosti učencev, kar pa lahko zagotovimo z ustrezno usposobljenim kadrom v izobraževalnih ustanovah.
V magistrskem delu smo pripravili pregled digitalnih kompetenc zaposlenih v izobraževanju. Raziskali smo različna orodja za merjenje stopnje digitalnosti izobraževalnih ustanov. Podrobno smo obravnavali orodje SELFIE, ki se je izkazalo za učinkovito in uporabno. Izvedli smo oceno stopnje digitalnosti izobraževalnega zavoda, v katerem so sodelovali vodstvo, zaposleni in učenci. Osnovni vprašalnik smo dopolnili z lastnimi trditvami. Na podlagi rezultatov smo prepoznali kritična in napredna področja ter za njih pripravili akcijski načrt za izboljšavo stopnje digitalnosti zavoda. Vanj smo po področjih zapisali digitalna orodja, ki jih bomo uvedli v svoje delo z učenci in v samo organizacijo učiteljskega zbora.
Keywords: digitalizacija, digitalne kompetence, SELFIE
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 879; Downloads: 118
Full text (1,03 MB) |
