11. Usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika s poudarkom na pravorečjuMelita Zemljak Jontes, Simona Pulko, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 118; Downloads: 7
 Link to file |
12. Vpliv načina ogrevanja na koncentracijo prašnih delcev v bivanjskih prostorihMaša Črešnar, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi definiramo in predstavimo ključne lastnosti prašnih delcev. Predstavimo njihov vpliv na okolje in zdravje ljudi. Na kratko predstavimo tudi načine kurjave, ki se v raziskavi pojavijo. Namen drugega dela je raziskati in na podlagi dobljenih meritev sklepati o vplivu načina ogrevanja na koncentracijo prašnih delcev v bivalnih prostorih. V njem prikažemo glavne meritve za delce različnih velikosti in glavne grafe. To so grafi za posamezen način ogrevanja, ki prikazujejo številčno koncentracijo prašnih delcev v odvisnosti od njihove velikosti, in grafi za posamezno velikost delca glede na način ogrevanja v bivanjskih prostorih. Iz rezultatov je razvidno, da je pri ogrevanju s kaminom število prašnih delcev največje in da je pri vseh vrstah ogrevanja največ najmanjših delcev, to število pa z večanjem delcev pada. V določenih meritvah vidimo tudi odstopanja, ki so posledica zunanjih dejavnikov. V tretjem delu magistrskega dela predstavimo opis učne priprave za predmet fizike v osnovni šoli na temo prašnih delcev, analizo pred- in potesta za učence ter samoanalizo izvedene učne ure z devetošolci. Rezultati kažejo, da je učna ura dosegla svoj namen, še zmeraj pa so možne tudi izboljšave ali drugačni pristopi k njeni izvedbi.
Keywords: Prašni delci, PM, kurjava, fizika okolja, pouk fizike, naravoslovne kompetence.
Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 100; Downloads: 14
 Full text (3,80 MB) |
13. |
14. |
15. Spodbujanje razredne klime s poudarkom na razvoju socialnih in čustvenih kompetenc učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko deloSara Budak, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavljamo znanstvena spoznanja na področju razvoja socialnih in čustvenih kompetenc učencev, ki se kažejo skozi razredno klimo in temeljijo na vseživljenjskem učenju. V šoli je treba razvijati socialne in čustvene veščine tako, da vzpostavimo spodbudno učno okolje, s katerim krepimo pozitivno razredno klimo. Pri tem ima pomembno vlogo razrednik. Z akcijskim raziskovanjem smo proučevali razredno klimo 5. razreda, s ciljem ozaveščati učence o pojmih socialne in čustvene pismenosti. Za posamezno delavnico so učenci podali svoje vtise o všečnosti, počutju in ravni sodelovanja na delavnici. Na koncu smo na podlagi izvedbe in evalvacije strategij oblikovali smernice za spodbujanje razredne klime. Ugotovili smo, da so bile večini učencev delavnice všeč, njihovo počutje pa je bilo odvisno od vzdušja v razredu na dan izvajanja posamezne delavnice, pri čemer je večina aktivno sodelovala na vseh delavnicah. Na koncu izvedbe vseh delavnic se razredna klima sicer ni bistveno izboljšala, smo pa ugotovili, da je treba za krepitev socialnih in čustvenih kompetenc učencev izvesti več delavnic v daljšem časovnem obdobju in da k razredni klimi prispeva razrednik s svojim vedenjem in vodenjem razreda.
Keywords: razredna klima, socialne in čustvene kompetence, vodenje razreda, razrednik.
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 633; Downloads: 127
Full text (3,30 MB) |
16. Problemski pouk pri predmetu tehnika in tehnologija : magistrsko deloLara Voler, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo opredeljuje razširjenost uporabe sodobnih metod poučevanja pri pouku tehnike in tehnologije v slovenskih osnovnih šolah. V raziskovalnem delu se osredotoča na problemski pouk in njegovo uporabo pri pouku tehnike in tehnologije. Problemski pouk namreč predstavlja enega izmed sodobnih pristopov poučevanja pouka tehnike in tehnologije. V teoretičnem delu so izpostavljeni temelji sodobnih metod dela in pogleda na družbo (izobraževanje in družba, digitalno izobraževanje, posamezne sodobne metode poučevanja, kompetence ipd.). Empiričen del pa temelji na rezultatih izvedene ankete, s pomočjo katere je bila potrjena temeljna hipoteza, da je problemski pouk pri pouku tehnike in tehnologije eden izmed pomembnih pristopov, ki se v slovenskih osnovnih šolah pogosto uporablja. Učitelji so mnenja, da je problemski pouk kompleksnejši od tradicionalnih oblik poučevanja tehnike in tehnologije ter da potrebujejo več znanj s tega področja. Prav tako lahko potrdimo visoko samoiniciativnost učiteljev, katera je bila izražena skozi željo po dodatnih izobraževanjih na področju izvajanja problemskega pouka pri predmetu tehnike in tehnologije. Iz navedenega lahko zaključimo, da so učitelji tehnike in tehnologije v povprečju visoko motivirani in samoiniciativni ter da jim sodobne metode dela ne povzročajo večjih izzivov. Dejansko je tudi narava predmeta takšna, da vzpodbuja pri učencih kreativnost in inovativnost, pri učiteljih pa vzpodbuja sodobne pedagoške pristope.
Keywords: sodobne metode poučevanja, problemski pouk, sodobne kompetence, tehnika in tehnologija
Published in DKUM: 26.02.2024; Views: 424; Downloads: 112
Full text (2,53 MB) |
17. Kompetence na področju logistike 4.0 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaAnja Blažan Cvikl, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so obravnavane kompetence na področju logistike 4.0. S pomočjo analize objavljenih zaposlitvenih oglasov prostih delovnih mest v Sloveniji v obdobju od januarja 2020 do konca junija 2020 je bila narejena raziskava o tem, katere kompetence so zahtevane v logistiki in oskrbovalnih verigah in če so to kompetence, ki so značilne za logistiko 4.0. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali kompetence, definicije kompetenc, delitev kompetenc in opredelili kompetence v logistiki. Poudarek je predvsem na kompetencah v logistiki 4.0. V empiričnem delu smo proučili in analizirali zaposlitvene oglase, raziskali, katere kompetence potrebuje zaposleni v Sloveniji oz. katere kompetence zahtevajo delodajalci na delovnih mestih s področja logistike in oskrbovalnih verig. Kompetence smo po vzoru Grodek-Szostaka, Ochoa Siguencia, Szelag-Sikora in Marzana (2020) razdelili v tri skupine; tehnične, metodološke in socialne kompetence. Rezultati kažejo, da so najbolj iskane socialne kompetence, sledijo jim metodološke, najmanj zahtev pa je po tehničnih kompetencah. Med socialnimi kompetencami prevladuje potreba po znanju tujega jezika. Znotraj skupine metodoloških kompetenc so najpogosteje iskane administracijske veščine. Najbolj iskana kompetenca v skupini tehničnih kompetenc pa je osnovno znanje računalništva. Pet najpomembnejših in najpogosteje zahtevanih kompetenc v Sloveniji predstavljajo znanje tujega jezika, komunikacijske veščine, osnovno znanje računalništva, timsko delo in administracijske veščine. Nekaterih pomembnih kompetence s področja logistike 4.0, kot so na primer znanje na področju avtomatizacije procesov in robotizacije, znanje naprednih informacijskih tehnologij, programiranje itd., delodajalci v Sloveniji še ne zahtevajo, čeprav so ključne za razvoj logistike v sklopu industrije 4.0.
Keywords: kompetence, industrija 4.0, logistika 4.0, zaposlitveni oglasi, digitalizacija, oskrbovalna veriga
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 285; Downloads: 52
Full text (1,11 MB) |
18. Kompetence vzgojiteljev v vrtcu za delo z romskimi otroki : magistrsko deloNastja Pirtovšek, 2024, master's thesis Abstract: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite.
Keywords: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 451; Downloads: 61
Full text (1,16 MB) |
19. Trendi na področju kadrovskega managementa2024 Abstract: Monografija predstavlja trende na različnih področjih kadrovskega managementa. Prvo poglavje se osredotoča na pregled ključnih tehnoloških trendov na področju kadrovske funkcije pri delu na daljavo. Drugo poglavje obravnava težavne pogovore na delovnem mestu in ravnanje posameznikov, ko se z njimi soočijo. V tretjem poglavju so predstavljene kompetence za obvladovanje kompleksnih kriz. Četrto poglavje obravnava tehnologijo veriženja blokov na področju kadrovskega managementa. Peto poglavje prikazuje sistematičen pregled zelenih kompetenc na področju zdravstva. Šesto poglavje nas popelje skozi zasnovo sistema ocenjevanja in nagrajevanja zaposlenih. Zadnje, sedmo poglavje, pa opozarja na pomen predporodnega izobraževanja in vpliv le-tega na kvaliteto življenja po porodu in sam razvoj posameznika.
Keywords: delo na daljavo, težavni pogovori, kompetence v krizah, veriženje blokov, zelene kompetence, delovna uspešnost, izobraževanje
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 402; Downloads: 65
Full text (5,31 MB)
This document has many files! More... |
20. Stališča učencev 4. in 5. razreda do uporabe IKT-naprav pri predmetu naravoslovje in tehnika : magistrsko deloLara Črnko, 2023, master's thesis Abstract: V današnjem svetu je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih življenja. Večina nas je vsak dan v službi ali v prostem času vključena v digitalni svet, zato je digitalna pismenost pomembna kompetenca, ki bi jo morali imeti vsi, ki se s tehnologijo srečujemo.
Sem spada tudi učitelj, saj se je njegovo delo skozi leta zelo spremenilo. Prilagoditi je moral svoje znanje, kompetence, razmišljanje, pripravo na pouk in delo v razredu. Zavedati pa se moramo, da ima vključevanje naprav informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja tako prednosti kot slabosti. Naloga učitelja je, da se jih zaveda, delo temu prilagodi in na ustrezen način preda znanje učencem. Učenci, ki zdaj hodijo v osnovne šole se že zdaj in se bodo v veliki večini dnevno srečevali s tehnologijo skozi celotno življenjsko pot, zato je pomembno, da jih pripravimo na ustrezno uporabo. Predajanje znanje se zato mora začeti že ob vstopu v osnovno šolo.
Keywords: IKT-naprave, tehnika in tehnologija, stališča učencev, vpliv IKT-naprav, kompetence učiteljev
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 314; Downloads: 62
Full text (1,13 MB) |
