| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


151 - 160 / 340
First pagePrevious page12131415161718192021Next pageLast page
151.
Jezikovni tečaji kot oblika vseživljenjskega učenja
Mateja Šumenjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava vlogo jezikovnih tečajev na področju vseživljenjskega učenja. Teoretični del zajema temeljna teoretična spoznanja in dognanja nekaterih avtorjev iz področja vseživljenjskega učenja in iz področja tujejezikovnega izobraževanja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med odraslimi slušatelji jezikovnih tečajev na jezikovnih šolah v Podravski regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati najpogostejše razloge za udeležbo na jezikovnih tečajih, didaktične značilnosti jezikovnega tečaja, jezikovne kompetence, ki so jih tečajniki pridobili med jezikovnim tečajem, ter vpliv jezikovnega tečaja na vseživljenjski razvoj posameznika, pri čemer nas je zanimalo kako je jezikovni tečaj vplival na vsakdanje življenje tečajnika, kulturno zavest in mobilnost tečajnika. Pri razlogih za udeležbo na jezikovnem tečaju, jezikovnih kompetencah in vseživljenjskem razvoju posameznika smo preverjali obstoj razlik glede na starost, dokončano stopnjo izobrazbe in status tečajnika. Pri didaktičnih značilnostih pa smo predstavili samo osnovno in deskriptivno statistiko. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da so med najpogostejšimi razlogi za udeležbo na jezikovnem tečaju nov izziv in delo v tujini, najmanj tečajnikov pa se je udeležilo jezikovnega tečaja zaradi napotitve delodajalca. Ugotovili smo tudi, da so učitelji tujega jezika na jezikovnih tečajih visoko didaktično usposobljeni in da so podobno zastopane tako aktivne kot tudi pasivne učne metode. Prav tako smo ugotovili, da tečajniki z nižjo izobrazbo občutijo večje spoštovanje v družbi kot tisti z višjo dokončano stopnjo izobrazbe zaradi obiska jezikovnega tečaja. Pri zaposlenih osebah je jezikovni tečaj vplival na napredovanje v službi. Jezikovni tečaj je vplival na kulturno zavest pri tečajnikih z nižjo izobrazbo in pri osebah nad 50 let ter prispeval k izobraževanju v tujini pri mlajših tečajnikih do 30 let s študentskim statusom.
Keywords: vseživljenjsko učenje, ključne kompetence, neformalno učenje tujih jezikov, jezikovni tečaji, jezikovne šole
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1398; Downloads: 198
.pdf Full text (1,49 MB)

152.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Keywords: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 2063; Downloads: 153
.pdf Full text (14,46 MB)

153.
Primerjava slovensko-nemške vinske terminologije
Klara Jerebic, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obdelamo področje opisa vin in prevodov le-teh v nemški jezik. Posvetimo se razumevanju strokovnega prevoda in zbiranju terminoloških podatkov. Nakažemo pomen korpusno podprte terminografije, ki pokaže kakšna je dejanska jezikovna raba na strokovnem področju. Zanima nas, katere kompetence mora imeti prevajalec, da je uspešen pri svojem delu. V ospredje postavimo razumevanje kulturno specifičnih elementov kulture. Pri tem opredelimo pojem kulturemov. Pokažemo, katere prevajalske postopke lahko uporabljamo za prevajanje kulturnih realij. Želimo predstaviti poglobljeno razumevanje področja vinifikacije in opisa vin, zato opišemo kulturo pitja vina na Slovenskem. Predstavimo njeno zgodovino, pomen vina v slovenski družbi danes in njegov sloves v svetu. Predstavimo glavne značilnosti vina s področja degustiranja in ocenjevanja vin ter opise, ki izvirajo iz njih. Posvetimo se težavam z vinsko terminologijo, pogledamo slog opisa vina ter metafore, ki znajo povzročati dvoumnosti pri prevodih. V empiričnem delu diplomske naloge naredimo analizo opisa vina, kot jih najdemo na spletnih straneh vinarjev z Vinorodne dežele Podravje in njihovih prevodih v nemški jezik. Zbrane podatke in ugotovitve smo na osnovi študija literature, zbiranja virov in dokumentacije ustrezno uredili in obdelali. Kot rezultat analize smo izdelali vinski terminološki glosar za jezikovni par slovenščina – nemščina.
Keywords: terminologija, strokovni prevod, prevajalske kompetence, kulturem, kulturne realije, prevajalski postopki, vinska terminologija, glosar
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1573; Downloads: 173
.pdf Full text (2,23 MB)

154.
DODATNE GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI V VRTCU
Eva Štriker, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Dodatne gibalne/športne aktivnosti v vrtcu smo želeli s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti, kako dodatne gibalne/športne aktivnosti vplivajo na gibalni razvoj otrok v 1. in 2. starostnem obdobju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka ter dejavnike, ki nanj vplivajo. Podrobneje smo predstavili možnosti za izvajanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate pedagoškega eksperimenta. Raziskava je potekala na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije 55 otrok 1. in 2. starostnega obdobja. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko. Pri pedagoškem eksperimentu smo za 1. starostno obdobje uporabili šest testov motoričnih sposobnosti, za 2. starostno obdobje pa enajst testov motoričnih sposobnosti. V času pedagoškega eksperimenta je eksperimentalna skupina obiskovala dodatne gibalne/športne aktivnosti, kontrolna skupina pa je v tem času na kurikularnem področju GIBANJE izvajala le dejavnosti, določene v skladu z LDN. Z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da je na našem vzorcu otrok viden večji napredek v gibalnem razvoju otrok, ki obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti v primerjavi z otroki, ki dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti ne obiskujejo.
Keywords: Predšolski otrok, dodatne gibalne/športne aktivnosti, kompetence vzgojitelja, gibalni razvoj, pedagoški eksperiment
Published in DKUM: 18.08.2016; Views: 2200; Downloads: 301
.pdf Full text (386,45 KB)

155.
Učiteljeve kompetence za učinkovito vodenje razreda
Majda Tamše Horvat, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskali aktualno tematiko vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Podrobneje so nas zanimale učiteljeve kompetence, ki omogočajo učinkovito vodenje razreda. V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na vlogo šole v kontekstu sodobne družbe. Predstavili smo šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo ter proučili načrtovanje vzgoje v njej. Nadalje nas je zanimala vloga učitelja kot vodje pedagoškega procesa v sodobni šoli ter njegove kompetence. Pozornost smo namenili tudi vedenjski problematiki v šoli. V zadnjem delu teoretične razprave smo proučili vodenje razreda. Osredotočili smo se na razred kot socialno skupino, raziskali smo strategije vodenja razreda ter učiteljevo sodelovanje z drugimi strokovnjaki. V empiričnem delu naloge smo analizirali stališča učiteljev do pristopov vodenja razreda, oceno učiteljevega sodelovanja in kompetenc za vodenje razreda. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovne izkušnje, področje poučevanja in kraj poučevanja. Temeljne ugotovitve raziskave kažejo na prisotno dinamiko sodelovanja med učitelji ne glede na proučevane spremenljivke. Izkazala se je zadržanost do interakcijskega pristopa vodenja razreda. Ocena učiteljevih kompetenc za vodenje razreda je bila povezana z leti delovnih izkušenj. Z rezultati raziskave smo tako potrdili pomembnost in aktualnost pomena učinkovitega vodenja razreda v vsakodnevni šolski praksi.
Keywords: učitelj, učenec, kompetence, vodenje, razred, sodelovanje, pristopi, šola
Published in DKUM: 08.08.2016; Views: 2740; Downloads: 747
.pdf Full text (1,57 MB)

156.
INTEGRACIJA NARAVOSLOVJA V DELOVNIH ZVEZKIH ZA ANGLEŠČINO V 4. IN 5. RAZREDU OŠ
Jani Pulko, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu na podlagi analize osmih delovnih zvezkov za angleščino kot prvi tuji jezik v 4. in 5. razredu osnovne šole (OŠ) ugotavljamo integracijo naravoslovnih vsebin. V delovnih zvezkih poiščemo naloge, ki se navezujejo na naravoslovno tematiko, in med njimi primerjamo pogostost pojavljanja tem iz posameznih naravoslovnih tematskih sklopov, pogostost vključevanja operativnih ciljev naravoslovja, pogostost pojava posameznih spoznavnih postopkov in pogostost vključevanja posameznih generičnih kompetenc. V teoretičnem delu pozornost namenimo medpredmetnemu povezovanju, raziskavam na področju povezovanja pouka naravoslovja in tujega jezika ter opredelimo kriterije za analizo delovnih zvezkov. Ti so naravoslovni tematski sklopi, operativni cilji pouka naravoslovja, spoznavni postopki in generične kompetence. Skozi raziskavo ugotovimo, da se v delovnih zvezkih najpogosteje pojavljajo naloge, ki se tematsko navezujejo na naravoslovni tematski sklop živa bitja in človek. Izmed 187 nalog z naravoslovno tematiko se le 3 delno približajo operativnim ciljem naravoslovja. Med spoznavnimi postopki v nalogah z naravoslovno tematiko prevladuje zaznavanje, ki mu sledita razvrščanje in sklepanje. Spoznavni postopek, ki smo ga med nalogami z naravoslovno tematiko najbolj pogrešali, a ga nismo zaznali, je izvajanje poskusov. Med generičnimi kompetencami je v vseh nalogah zajeta sposobnost samostojnega ali timskega dela. V 16 % nalog smo zaznali kompetenco sposobnosti zbiranja informacij, ki ji sledi kompetentnost na področju verbalne in pisne komunikacije ter medosebne interakcije. Na podlagi štirih zastavljenih kriterijev, ki smo jih upoštevali pri analizi delovnih zvezkov, smo s pomočjo starega (1998) in novega Učnega načrta za naravoslovje in tehniko (2011) zbrali naravoslovne dejavnosti, primerne za pouk tujega jezika v otroštvu. V zaključku poudarimo priložnosti za dopolnitev integracije naravoslovnih vsebin v delovnih zvezkih za angleščino v 4. in 5. razredu OŠ.
Keywords: poučevanje tujega jezika, CLIL, naravoslovje, spoznavni postopki, generične kompetence
Published in DKUM: 04.08.2016; Views: 1177; Downloads: 194
.pdf Full text (961,71 KB)

157.
Obvladovanje delovne uspešnosti na področju tehniških storitev
Irena Turšič, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V nalogi smo najprej predstavili problem in opisali nekaj ključnih elementov upravljanja, kot so vodenje, pozitivna psihologija, zaupanje, komunikacija in motivacija ter dobro počutje na delovnem mestu. Vodenje je ključni atribut uspešnih organizacij, ki morajo kot komplementarni aktivnosti vodenja v svojo bit optimalno integrirati tako menedžment kot voditeljstvo. Principi pozitivne psihologije pomagajo ljudem osmišljati njihove aktivnosti. Komunikacija je kritična in celovita aktivnost uma in telesa. Brez zaupanja in sprejemanja tveganja ni dosežkov. Motivacija izhaja iz nas samih, zunanja pa mora temeljiti na iskrenosti in konsistentnosti. V nadaljevanju smo podrobneje opisali glavne elemente procesa upravljanja delovne uspešnosti, kot so poslovni načrti in cilji, delovna uspešnost in njeno ocenjevanje. Poudarek pri upravljanju delovne uspešnosti smo dali na procesnost, na kontinuiranost. Predstavili smo pomen poslovnih vedenj, opisali namen in principe postavljanja ciljev. Opisali smo, kako pomembne so jasnost, točnost in transparentnost pri merjenju dosežkov. Eno izmed poglavij smo namenili dajanju povratne informacije, ki je v procesu upravljanja delovne uspešnosti pravzaprav ključni element, saj spodbuja napredek, spremembe in razvoj ljudi. Posameznik lahko uspešno dela le, če ima za predvideno delo vse potrebne kompetence, zato smo jim namenili poglavje, sploh ker je del raziskave namenjen ugotavljanju, kako pomembne so vodstvene kompetence v procesu upravljanja delovne uspešnosti. Opisali smo tudi, kako v sodobnem času na svojem pomenu pridobiva coaching, pa o pomenu kreativnosti in inovativnosti v organizacijah kot pogojev za kontinuiran razvoj organizacij. Posebno poglavje pa smo namenili tudi odnosu med posameznikom in organizacijo v smislu njune globoke povezanosti in pripadnosti. Naloga temelji na primeru konkretne organizacije, za katero smo opisali proces upravljanja delovne uspešnosti in njegove elemente, kot na primer namen, potek, postavljanje ciljev in njihova struktura, kalibracije in ocenjevanje ter osebni pogovori. V nadaljevanju smo predstavili raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom raziskovanja, predstavili smo izvedbo raziskave, vprašalnik, ki smo ga v raziskavi uporabili, in testiranja naših hipotez. Posebno poglavje smo namenili še samostojno statistični obdelavi dejanskih podatkov o delovni uspešnosti našega vzorca. Sledile so ugotovitve iz vprašalnika, v diskusiji smo jih povezali s teoretičnimi izhodišči in v nadaljevanju postavili nadgrajen model, ki bo zagotavljal učinkovitejše upravljanje procesa delovne uspešnosti v prihodnosti. Temelji na pogostejši uporabi več vodstvenih kompetenc in na kontinuirani vsebinski in izvedbeni osredotočenosti na uresničevanje strateških ciljev in na ustvarjanju notranjega okolja, ki bo to omogočalo.
Keywords: delovna uspešnost, stalne povratne informacije v realnem času, vodstvene kompetence, pozitivna psihologija, coaching, tehniške storitve
Published in DKUM: 05.07.2016; Views: 1135; Downloads: 154
.pdf Full text (2,21 MB)

158.
Kompetence in omejitve pri delu delovnih invalidov
Aida Rozman, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili teoretične osnove kompetenc s poudarkom na specifičnih kompetencah kot zdravstvene zahteve delovnih mest, ki jih moramo upoštevati kot zahtevo delovnega mesta pri zaposlitvi delovnega invalida. Delodajalec je dolžan na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni za določeno delo v delovnem procesu. V UKC Ljubljana se pri zaposlovanju in razvoju poklicne kariere delovnih invalidov soočamo s težavami, kako ob pridobljenih omejitvah pri delu in obremenitvah na delovnem mestu poiskati ustrezno delo. Želeli bi izboljšati njihov položaj, preprečiti diskriminacijo in zagotoviti enake možnosti do zaposlitve. Kot vodilo za pridobitev statusa invalida smo se v teoretičnem delu posvetili tudi zakonodaji, ki ureja pravice in dolžnosti tako delovnega invalida kot delodajalca. Marsikdo meni, da so invalidi najbolj zaščitena skupina zaposlenih v neki organizaciji. Vendar ni tako, tudi za delavca invalida obstaja možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pogledali smo si kvotni sistem in njegove prednosti ter obveznosti. Z izvedeno anketo med zaposlenimi invalidi z omejitvami pri delu smo proučili razmere umeščenih omejitev v delovno okolje. Raziskali smo pogostost pridobljenih omejitev z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po posameznih poklicih in se posvetili analizi delovnih invalidov v zavodu zaradi njihovega pomena zaposlovanja oziroma predvsem ohranjanja zaposlitve delavcev invalidov. Opozoriti želimo na potrebo po sistematičnem delu z zaposlenimi, ki so lahko potencialni invalidi, in da bi se delo invalida vrednotilo kot prispevek k boljši kakovosti in ne kot strošek ali nezaželen problem.
Keywords: kompetence, delovno mesto, delovni invalid, delovna zakonodaja, zaposlovanje invalidov.
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1781; Downloads: 282
.pdf Full text (1,49 MB)

159.
USPEŠNOST OTROK V ŠOLI V POVEZAVI Z JEZIKOVNO SOCIALIZACIJO V ZGODNJEM OTROŠTVU S POUDARKOM NA DVOJEZIČNOSTI
Kristina Koter, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge Uspešnost otrok v šoli v povezavi z jezikovno socializacijo v zgodnjem otroštvu s poudarkom na dvojezičnosti je bil prikazati povezavo med jezikovno socializacijo otrok in njihovo uspešnostjo v šoli ter prav tako osvetliti, ali se tudi različna struktura dvojezičnosti pri otrocih izraža na njihovi šolski uspešnosti. V ta namen smo v teoretičnem delu prikazali šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo, opredelili lingvistični determinizem, torej govor, jezik in jezikovni kod ter njihovo povezavo z družbenim slojem in šolsko uspešnostjo ter na koncu prikazali še dvojezično izobraževanje na območju Pomurja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Dvojezični osnovni šoli I Lendava v šolskem letu 2014/2015. V raziskavo so bili vključeni vsi učenci 5. in 8. razredov, ki so bil prisotni na dan anketiranja. V vzorcu je tako sodelovalo 89 učencev. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja, s katerimi smo ugotavljali socialno-ekonomski status učencev, vprašanja s katerimi smo ugotavljali uspešnost v šoli, vprašanja kjer smo ugotavljali osebno vpletenost v dvojezični model uporabe jezikov ter na koncu še krajša pisna naloga, s katero smo ugotavljali jezikovno spretnost učencev. Vse štiri dejavnike (nivo socialno-ekonomskega statusa, nivo učne uspešnosti, nivo dvojezičnost ter nivo jezikovnih kompetenc) smo v empiričnem delu analizirali ter ugotavljali povezanost med določenimi spremenljivkami. Ugotovili smo, da obstaja povezava med socialno-kulturnim okoljem ter jezikovnimi kompetencami ter prav tako povezava med jezikovnimi kompetencami in uspešnostjo v šoli. Pri dejavniku dvojezičnosti nismo uspeli prikazati povezave med pretežno uporabo madžarskega jezika in uspešnostjo v šoli. Smo pa preverjali in dokazali statistično pomembno povezanost med dvojezičnostjo in jezikovnimi kompetencami. Izkazalo se je, da imajo učenci, ki v domačem okolju uporabljajo pretežno madžarski jezik tudi nižji nivo jezikovnih kompetenc v slovenščini.
Keywords: lingvistični determinizem, uspešnost v šoli, socialno-ekonomski status, jezikovne kompetence, dvojezičnost
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1261; Downloads: 163
.pdf Full text (1,66 MB)

160.
PROFESIONALNA SAMOPODOBA ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA
Helena Skarlovnik Casar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Profesionalna samopodoba šolskega svetovalnega delavca je podoba, ki jo ima o sebi kot profesionalcu v šolski oz. vrtčevski svetovalni službi. Intenzivno si jo začne oblikovati že v času študija in nadaljuje vso delovno dobo do upokojitve, in sicer s pomočjo pridobivanja in poglabljanja kompetenc oz. z neprestanim profesionalnim razvojem. V teoretičnem delu naloge so predstavljene zakonitosti, značilnosti in pogoji profesionalnega razvoja; pričakovane kompetence, sposobnosti in znanja po končanem študiju za delo v šolski svetovalni službi ter zahteve delovnega mesta šolske svetovalne službe. Raziskane so tudi trenutne možnosti izobraževanja in usposabljanja svetovalnih delavcev ter pridobivanja povratnih informacij o strokovnem delu. V empiričnem delu so s pomočjo ankete odgovorjena osrednja vprašanja: kakšna je profesionalna samopodoba šolskih svetovalnih delavcev, ali obstajajo razlike glede na delovno dobo in izobrazbo ter ali obstaja povezava med profesionalno samopodobo in nekaterimi dejavniki profesionalnega razvoja, opisanimi v teoretičnem delu.
Keywords: šolski svetovalni delavec, izobraževanje, profesionalni razvoj, kompetence, profesionalna samopodoba, zadovoljstvo na delovnem mestu
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1565; Downloads: 243
.pdf Full text (1,54 MB)

Search done in 11.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica