| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


141 - 150 / 340
First pagePrevious page11121314151617181920Next pageLast page
141.
Kompetence za vodenje družinskega podjetja
Barbara Vrhovnik, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V malih družinskih podjetjih, kjer se racionalni poslovni sistem prepleta s čustvenim družinskim sistemom, je vodenje bolj zahtevno kot v večjih podjetjih, kjer velikost pogojuje jasno razmejitev funkcij in odgovornosti. V družinskih podjetjih je ustanovitelj podjetja običajno tudi v vlogi vodje. Zato mora imeti vrsto managerskih kompetenc, ki pa jih večina sedanjih družinskih podjetnikov v okviru formalnega izobraževanja ni pridobila. V teoretičnem delu naloge smo proučili značilnosti družinskih podjetij ter področje managementa, vodenja in kompetenc. Predstavili smo tudi pomembnost prepletanja managerskih in vodstvenih kompetenc. Bolj kot so pri posamezniku lastnosti obeh vlog v ravnovesju, bolj uspešen je lahko na vodstvenem položaju. V empiričnem delu naloge smo poleg nekaterih socio-demografskih podatkov o anketiranih podjetnikih in njihovih podjetjih preverjali tudi delež družinskih podjetij v skladu z definicijo družinskega podjetja, opredeljeno v magistrski nalogi. Ugotovili smo, da je med mikro, malimi in srednje velikimi podjetji 48,4 % družinskih podjetij, ki na ključnih delovnih mestih večinoma zaposlujejo družinske člane. V dveh najobsežnejših vprašanjih, v katerih so anketiranci ocenjevali posamezne kompetence iz predlaganega kompetenčnega profila, smo sicer ugotovili določene razlike med družinskimi in nedružinskimi podjetji v obvladovanju kompetenc in zaznavanju pomembnosti kompetenc, vendar pa nismo uspeli dokazati, da so te razlike statistično značilne. Pokazale pa so se statistično značilne razlike, ko smo v družinskih podjetjih primerjali obvladovanje in pomembnost kompetenc za vodenje. Rezultati kažejo, da v družinskih podjetjih lastniki – managerji ne obvladujejo kompetenc za vodenje v obsegu, kot bi si želeli. Na podlagi izsledkov raziskave smo ugotovili, da v teoretičnem delu magistrske naloge oblikovani kompetenčni profil lahko v celoti predlagamo kot kompetenčni profil vodje družinskega podjetja. V družinskih podjetjih lahko uporabijo kompetenčni profil kot orodje za presojo lastnih vodstvenih kompetenc ali kompetenc vodstvenega kadra v podjetju. Poslovanje družinskih podjetij bo uspešnejše, če bodo sistematično in kontinuirano skrbeli za razvoj vodstvenih kompetenc. Vodstvene kompetence, ki bi jih želeli okrepiti, lahko izboljšajo z izobraževanjem in usposabljanjem, mentorstvom, specialističnim svetovanjem in spoznavanjem dobrih praks. Kompetenčni profil lahko podjetniki uporabijo tudi kot orodje za oblikovanje individualnih programov usposabljanja v procesu priprave naslednikov za prevzem družinskega podjetja. Tako bodo uspešnejši tudi prenosi družinskih podjetij na mlajšo generacijo.
Keywords: družinsko podjetje, management, vodenje, kompetence, učeča se organizacija
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 2208; Downloads: 231
.pdf Full text (1,88 MB)

142.
POUK MEHANIKE S SODOBNIMI UČNIMI METODAMI IN OB UPORABI UČNIH OKOLIJ 21.STOLETJA
Alenka Ambrož Jurgec, 2016, master's thesis

Abstract: Globalni trg, konkurenčnost na njem in hitro razvijajoča se družba, ki temelji na informacijsko-komunikacijski tehnologiji, so povzročili spremembe tudi na področju izobraževalnih sistemov. Zahtevajo se sodobne učne metode, ki spodbujajo učenje, vplivajo na poglobljeno razumevanje, sposobnost za kreativno rabo usvojenega znanja in usposobljenost za kompetence 21.stoletja. V nalogi so predstavljene na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku Mehanike. Poudarek je na problemskem, raziskovalnem in projektnem učenju z uporabo IKT, ob sočasnem sodelovalnem učenju in načrtovani komunikaciji. Ugotovljeno je bilo, da so sodobne učne metode dijakom bližje kot klasični (frontalni) pouk. Rezultat ocenjevanja znanja so pokazali, da dajo sodobne učne metode tudi boljše rezultate ocenjevanja znanja in bistveno vplivajo na trajnost znanja. Dijaki so bili pri problemskem, raziskovalnem in projektnem pouku ob uporabi IKT motivirani in samoiniciativni, razvijali so višje miselne procese, naučili so se sodelovalnega dela in prevzemanja odgovornost, učitelju pa je bilo omogočeno učinkovito spremljanje in usmerjanje razvoja dijakov. Naloga je pokazala, da so sodobne učne metode dober odgovor izzivom sodobnega časa.
Keywords: sodobne učne metode, IKT, sodelovalno učenje, komunikacija v učnem procesu, kompetence, kompetenčno zasnovan pouk, na problemu in problemskosti temelječe učne metode pri pouku mehanike, problemski, raziskovalni in projektni pouk.
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1503; Downloads: 209
.pdf Full text (2,65 MB)

143.
Vloga psa pri razvoju in krepitvi socialnih kompetenc - empatija in toleranca
Anita Bubnjar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučili socialne kompetence, predvsem empatijo in toleranco. Predmet obravnave v ospredje postavlja terapije s pomočjo psa, katere spadajo med aktualne terapije s pomočjo živali. Psu smo pri tem zaradi njegove narave pripisali poseben pomen. Z raziskavo smo skušali dokazati zastavljeni hipotezi, vendar so rezultati pokazali drugače, kot smo domnevali. Kljub rezultatom raziskave smo na podlagi teoretičnih izhodišč in vsakodnevne prakse sklenili, da ima pes veliko vlogo pri razvoju in krepitvi socialnih kompetenc, saj mladostniku, ki odrašča, nudi podporo, naklonjenost, cenjenost, igra vlogo zaupnika in ga navda z občutkom sreče, saj je pasja razigranost in njegova družba nalezljiva in neprecenljiva.
Keywords: socialne kompetence, empatija, toleranca, terapije s pomočjo živali, terapije s pomočjo psa, pes
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1381; Downloads: 170
.pdf Full text (850,13 KB)

144.
RAZVOJ SOCIALNIH KOMPETENC PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Nataša Kuzma, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razvoj socialnih kompetenc pri pouku spoznavanja okolja v prvem triletju osnovne šole smo želeli predstaviti in opredeliti kompetence, socialne kompetence ter razvoj le-teh pri učencih pri pouku spoznavanja okolja v prvem triletju osnovne šole. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili kompetence, vlogo učitelja in šole pri razvoju kompetenc, kaj so socialne kompetence in kako jih razvijamo ter vpliv sodelovalnega učenja na razvoj socialnih kompetenc. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 89 učiteljev(-ic). Namen raziskave je bil: ugotoviti, ali učitelji(-ce) poznajo pojem socialna kompetenca, ali razvijajo socialne kompetence pri pouku spoznavanja okolja, ali razvijajo socialne kompetence pri učencih tudi pri sodelovanju s sošolci in skozi igranje iger vlog. Na podlagi odgovorov anketnih vprašalnikov ugotavljamo, da učitelji poznajo pojem socialna kompetenca, jo razvijajo pri pouku spoznavanja okolja in tudi pri sodelovanju s sošolci ter skozi igranje iger vlog.
Keywords: kompetence, socialne kompetence, spoznavanje okolja, sodelovalno učenje, učenci, učitelji
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1952; Downloads: 254
.pdf Full text (1,16 MB)

145.
Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis
Andreja Rošer, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Tujci in učenje slovenskega jezika na Javnem zavodu Mocis smo v teoretičnem delu na začetku predstavili potek usvajanja in učenja jezika. Najprej smo predstavili usvajanje in učenje prvega oz. maternega jezika, nato pa še usvajanje drugega oz. tujega jezika. Poiskali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na usvajanje drugega oz. tujega jezika in prikazali podobnosti in razlike med procesom usvajanja prvega in drugega jezika. V nadaljevanju smo predstavili programe učenja slovenskega jezika, podrobneje pa smo predstavili program ZIP – Začetna integracija priseljencev. Seznanili smo se s pogoji, cilji, obsegom, organizacijo in vsebino programa ZIP. Nato smo se seznanili s potekom opravljanja izpita iz znanja slovenščine na osnovni ravni. V drugem delu teoretičnega dela smo s pomočjo preučene literature zapisali definicijo kompetenc, nato smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje in nazadnje smo predstavili še medkulturne kompetence, ki so ene izmed ključnih kompetenc, saj smo brez njih lahko izločeni iz družbe. Empirični del diplomskega dela zajema predstavitev Javnega zavoda Mocis, kjer smo izvedli tudi anketo, s katero smo želeli ugotoviti, kateri izmed načinov podajanja snovi in preverjanja znanj je za udeležence tečaja najbolj primeren in kateri so glavni problemi, s katerimi se tujci srečujejo pri učenju slovenskega jezika.
Keywords: Prvi oz. materni jezik, drugi oz. tuji jezik, učenje tujega jezika, dejavniki, ki vplivajo na usvajanja tujega jezika, ZIP, ključne kompetence, medkulturne kompetence, izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1665; Downloads: 148
.pdf Full text (1,98 MB)

146.
Eksperimentalno delo kot osrednja metoda poučevanja pri predmetu naravoslovje in tehnika
Petra Lebar Kac, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu raziskujemo sodobna dognanja – eksperimentalno delo kot osrednjo metodo poučevanja pri predmetu naravoslovja in tehnike. V teoretičnem delu naloge smo najprej predstavili proces poučevanja naravoslovja v osnovni šoli, s poudarkom na kurikularni zasnovi. Preučili smo kurikule držav, ki imajo zavidljive rezultate v znanju naravoslovne pismenosti na svetovni ravni. Podrobno smo predstavili zasnovo učnega načrta naravoslovja in tehnike ter analizirali vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj vanj. Opredelili smo kompetence, ki so pomembne za trajnostni razvoj, še posebej tiste, ki izhajajo iz naravoslovnega področja. Predstavili smo didaktične oblike in metode dela ter druge podporne aktivnosti, ki se jih poslužujemo pri delu in so nam v pomoč pri poučevanju. Posebno pozornost smo namenili poučevanju naravoslovja z vidika dveh didaktičnih pristopov: tradicionalnega in sodobnega – eksperimentalno naravnanega pristopa. V empiričnem delu prikazujemo rezultate empirične raziskave, ki je bila opravljena na samostojnem vzorcu učencev 4. in 5. razreda mestnih in podeželskih šol. Preučili smo: obstajajo delitve na tradicionalne – pogosto uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – redkeje uporabljene metode; uspešnost izbranega didaktičnega pristopa v odvisnosti od vsebinske izbire obravnavane učne teme; napredek v doseganju nižjih taksonomskih nivojev znanj je večji v primeru tradicionalnega pouka v primerjavi glede na eksperimentalno raziskovalni pouk; vpliv stratuma (mestna in podeželska šola) pri uspešnosti izbranega didaktičnega pristopa; možnost postavitve strukturalnega modela izobraževanja naravoslovja in tehnike v skladu v raziskavi postavljenimi kriteriji. Dobljeni rezultati so pokazali, da obstaja delitev na tradicionalne – pogosteje uporabljene metode in sodobne (eksperimentalno delo) – manj uporabljene metode dela. Prav tako se je izkazalo, da so nekatere teme učencem bližje kot druge, vendar pa je bila uspešnost znanja pri obeh temah večja po eksperimentalnem delu. Ker so teme določene in učitelje zavezuje rigiden učni načrt, ki ne dopušča večje izbirnosti s strani učiteljev in učencev, se je izkazalo, da ni bistvenih razlik v znanju glede na uporabo didaktičnih pristopov. Učitelji podajajo znanje za znanje in ne kot znanje za trajnostni razvoj. Zaradi takšnega učnega načrta učitelji pri pouku naravoslovja in tehnike ne uporabljajo eksperimentalnega dela kot temeljne metode pri poučevanju in s tem posledično zmanjšujejo motivacijo učencev. Eksperimentalno delo se je namreč izkazalo za pomembni faktor v motivaciji pri pouku naravoslovja in tehnike, kar bi morali izkoristiti pri razvijanju kompetenc in znanja na višjih ravneh mišljenja.
Keywords: Osnovna šola, naravoslovje in tehnika, kurikulum, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, motivacija
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2846; Downloads: 344
.pdf Full text (2,14 MB)

147.
Analiza potenciala e-izobraževanja učiteljev strokovnih modulov v srednjem strokovnem izobraževanju
Klavdija Živko Pal, 2016, master's thesis

Abstract: Sodobna šola, v kateri se izvaja sodobni pouk, potrebuje sodobnega učitelja, ki bo znal in zmogel zahtevane vsebine smiselno predstaviti učencem in dijakom v ustreznem spletnem učnem okolju ter pri tem izkoristiti prednosti in potenciale sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Inovativno šolo sestavljajo inovativni učitelji, ki v novih vlogah mentorjev in usmerjevalcev znanja spodbujajo problemsko reševanje nalog, izkustveno učenje, timsko delo, medsebojno pomoč in samostojno e-učenje. V vzgojno-izobraževalno delo smiselno umeščajo e-vsebine in e-gradiva, sodobno IKT-opremo, spletne aplikacije ter družbena omrežja, sledijo trendom, dinamiki in pristopom sodobnega poučevanja in učenja, z zavedanjem, da imajo najpomembnejšo vlogo v procesu izobraževanja e-kompetentni otroci in mladostniki. Za učitelja se pričakuje, da ima dobro razvite digitalne kompetence, ki jih ni pridobil le s prebiranjem knjig ali brskanjem po spletu, temveč z zavestnim spodbujanjem lastnega profesionalnega razvoja v obliki stalnih dodatnih strokovnih izobraževanj in usposabljanj. Ni dovolj, da zna učitelj sodobno IKT uporabljati, pomembnejše je, da je z njeno uporabo pri svojem delu ustvarjalnejši, inovativnejši in uspešnejši. Učiteljem je treba ponuditi ustrezne programe nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo zasledovali moderne učne pristope, vključevali inovativna spletna orodja in razvijali digitalne kompetence. Za pripravo zanimivih izobraževanj, ki bodo navdušila in spodbudila učitelje strokovnih modulov za sodelovanje, je smiselno upoštevati značilnosti, želje in potrebe te izbrane ciljne skupine. Kot rezultat raziskovanja smo pripravili inovativni predlog za izvajanje dodatnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev strokovnih modulov, ki poučujejo v programih srednjega strokovnega izobraževanja. Inovativni predlog, zasnovan po principih e-izobraževanja, zasleduje diferencirano izobraževanje, skladno z njihovimi potrebami, željami, podprto s pričakovanji in zahtevami primarne stroke učiteljev strokovnih modulov.
Keywords: e-izobraževanje, učitelji strokovnih modulov, profesionalni razvoj učitelja, e-kompetence, inovativni pristopi v izobraževanju učiteljev
Published in DKUM: 13.09.2016; Views: 1494; Downloads: 169
.pdf Full text (2,38 MB)

148.
DELO Z NADARJENIMI UČENCI IN DIJAKI PRI POUKU GEOGRAFIJE
Maja Ocepek, 2016, master's thesis

Abstract: Inkluzivni izobraževalni pristop poudarja pomen vključevanja otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalni proces, pri katerem se njihove potrebe ne zanemarijo. Nadarjeni učenci in dijaki predstavljajo manjši delež otrok s posebnimi potrebami v razredu rednih izobraževalnih programov, vendar je razvijanje in podpiranje njihovih potencialov pomembno za razvoj njihovih kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. Namen našega magistrskega dela je bil, da preučimo položaj nadarjenih učencev in dijakov pri predmetu geografija v Sloveniji, ter da definiramo in analiziramo kriterije nadarjenosti za učence in dijake pri predmetu geografija. Ena od pomembnih kompetenc učiteljev in profesorjev geografije je pravilno identificiranje nadarjenih učencev in dijakov. Obenem pa poudarjamo, da je poleg evidentiranja in identifikacije nadarjenosti pomembno tudi afektivno in pedagoško-didaktično ustrezno obravnavanje nadarjenih učencev in dija-kov. To pomeni, da je pri pouku potrebno krepiti načelo diferenciacije in individualizacije. Kvalitetno pedagoško-didaktično poučevanje in obravnavanje nadarjenih učencev in dijakov pa je možno le, če so učitelji primerno usposobljeni, pri tem poudarjamo pomen njihovih profesionalnih kompetenc. Naša raziskava je pokazala, da so najpogostejši kriteriji nadarjenosti pri predmetu geografije zanimanje učencev in dijakov za geografsko snov ter višji kognitivni procesi, analiza, sinteza in vrednotenje. Učitelji pri poučevanju nadarjenih učencev in dijakov kljub priporočilom ne upoštevajo načela individualizacije.
Keywords: nadarjeni učenci, nadarjeni dijaki, geografija, individualizacija, diferenciacija, kriteriji nadarjenosti, kompetence, učitelji geografije
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1639; Downloads: 193
.pdf Full text (579,62 KB)

149.
PRIMERJAVA EKSPERIMENTALNEGA DELA OTROK V STAROSTI 9 IN 10 LET PRI POUKU NARAVOSLOVNIH VSEBIN V SLOVENIJI IN V SEVERNEM DELU CIPRA
Martina Rajnar Kulič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Primerjava eksperimentalnega dela otrok v starosti 9 in 10 let pri pouku naravoslovnih vsebin v Sloveniji in severnem delu Cipra je sestavljena iz dveh delov, ki se med seboj dopolnjujeta in prepletata. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljeno naravoslovje, eksperimentalno delo pri vsebinah naravoslovja ter primerjava poučevanja naravoslovnih vsebin med Slovenijo in severnim delom Cipra. V tem delu smo primerjali osnovne značilnosti obeh šolskih sistemov s poudarkom na iskanju podobnosti in razlik v obeh sistemih poučevanja. V empiričnem delu smo predstavili poglede učiteljev na eksperimentalno delo v Sloveniji in severnem delu Cipra, za kar smo podatke pridobili z anketo. Nadalje smo opazovali napredek v razvijanju naravoslovnih kompetenc učencev izbranega 4. razreda slovenske osnovne šole ob intenzivni uporabi eksperimentalne metode dela. V tem delu diplomskega dela smo ugotovili, da učiteljem samo eksperimentalno delo predstavlja sicer precejšnjo dodatno obremenitev, kljub temu pa so zelo zadovoljni z rezultati takšnega poučevanja in naravoslovnim znanjem učencev. Hkrati pa smo iz praktičnega dela v razredu lahko sami prepoznali postopen napredek učencev pri razvoju naravoslovnih kompetenc skozi praktično delo, predvsem razvoj spretnosti pri samem eksperimentiranju. Eksperimentalno delo je bilo uspešnejše, če je bila tema učencem bližje, saj je bil njihov interes za delo visok, opazili smo veliko prisotnost intrinzične motivacije. Zaključili smo, da je za razvoj naravoslovnih kompetenc potrebno dobro in skrbno načrtovano delo, eksperimentalni način poučevanja pa nudi dobro priložnost za razvoj teh kompetenc pri učencih. Res pa je, da eksperimentalno delo terja več učiteljevega truda za pripravo, izvedba pouka je zahtevnejša, vendar rezultati tovrstnega poučevanja opravičujejo ta napor, saj je bila motiviranost učencev za delo visoka, usvojena znanja in spretnosti pa so po našem mnenju trajnejša in uporabnejša.
Keywords: naravoslovje, eksperimentalno delo, naravoslovne kompetence, Slovenija, severni del Cipra, 4. in 5. razred, osnovna šola
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 1186; Downloads: 211
.pdf Full text (3,61 MB)

150.
MODEL KOMPETENTNEGA IZVAJANJA AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE
Saša Šabjan, 2016, master's thesis

Abstract: Zdravstvena nega je interdisciplinarna veda, ki zajema samostojno dejavnost, kamor sodijo diagnostika, načrtovanje, organizacija, izvajanje in kontrola vseh aktivnosti, ki se znotraj zdravstvene nege izvajajo. Samostojno lahko aktivnosti zdravstvene nege izvajajo tisti zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno izobrazbo, so zanje usposobljeni in imajo za izvajanje ustrezne materialne in delovne pogoje, torej so kompetentni. Kompetentnost namreč obsega vsa znanja, spretnosti in sposobnosti, ki jih je zdravstveni delavec pridobil s formalnim ali kontinuiranim izobraževanjem, pri delu ali z drugimi izkušnjami (Može, 2005). Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča izvajalcev zdravstvene nege o dejavnikih, ki vplivajo na kompetentno izvajanje negovalnih aktivnosti ter oblikovati model kompetentnega izvajanja le-teh. Raziskovalna metodologija. Analizirali smo domačo in tujo literaturo iz strokovnega področja. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo, ki je temeljila na anketi, sestavljeni iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskava je potekala v Splošni bolnišnici Murska Sobota v mesecu juliju 2015. Od razdeljenih 200 anketnih vprašalnikov smo dobili vrnjenih 95 vprašalnikov, kar je predstavljalo naš vzorec. Omejitve. Nekatere ankete so bile nepopolno izpolnjene, kar smo upoštevali pri statistični obdelavi podatkov. Rezultati. Zaposleni v zdravstveni negi se v veliki večini strinjajo, da kompetentno izvajajo svoje aktivnosti. To ne velja pri trditvi »imam na razpolago dovolj časa za izvedbo aktivnosti« in »imamo na oddelku dovolj kadra«. Razlike med starostnimi skupinami so bile statistično pomembne pri dveh trditvah: »imam veliko praktičnih in življenjskih izkušenj« in »imam na razpolago dovolj časa za izvedbo aktivnosti«. Prav tako se čutijo dovolj kompetentne za izvajanje aktivnosti in nalog, ki so jim v procesu zdravstvene nege dodeljene. Slabi dve tretjini anketirancev pozna dokumente, kjer so opredeljene njihove kompetence in odgovornosti, 45 od 56 anketiranih je te dokumente znalo tudi našteti. Od 73 anketirancev jih je 21 mnenja, da lahko vplivajo na dejavnike, ki vplivajo/ovirajo kompetentno izvajanje negovalnih aktivnosti, 52 pa jih je mnenja, da na dejavnike ne morejo vplivati. Sklep. Osnova za izvajanje kvalitetne zdravstvene nege so znanje, strokovnost in praktična usposobljenost zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci v procesu zdravstvene nege ne smejo biti samo izvajalci, ampak morajo biti aktivni subjekti v procesu dela. Izvedena raziskava je pokazala, da je za kompetentno izvajanje zdravstvene nege potrebno teoretično znanje, praktične izkušnje, specialna strokovna znanja in velik nabor pozitivnih osebnostnih lastnosti in sposobnosti.
Keywords: kompetence, zdravstvena nega, znanje, sposobnosti, osebnostne lastnosti, kompetenčni model.
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 1751; Downloads: 263
.pdf Full text (2,35 MB)

Search done in 2.82 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica