| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


111 - 120 / 340
First pagePrevious page891011121314151617Next pageLast page
111.
Preobčutljivostne reakcije na zdravila in vrsta šokovnih stanj
Rok Grebenc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: diplomirana medicinska sestra ali zdravstvenik sta osebi, ki preživita največ časa pri bolniku in zato morata s svojimi znanji, izkušnjami, opazovanjem ugotoviti, da se pri bolniku slabša zdravstveno stanje in pravilno ukrepati z uporabo različnih medicinskih pripomočkov in tehnik v korist bolnika. Bolnika vedno obravnavata holistično, saj se šok razvija nekaj ur ali pa se razvije akutno. Pravočasna prepoznava spremenjenega zdravstvenega stanja pripomore k zmanjšanim okvaram in bolj kakovostnemu življenju bolnika. Zdravnik vedno vodi tim zdravstvene nege in je posledično odgovoren za bolnika in njegovo nadaljnjo skrb. V vseh situacijah se morata medicinska sestra ali zdravstvenik ravnati vestno in odgovorno ter upoštevati meje svojih kompetenc. Raziskovalne metode: v diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela za opisovanje obstoječih stanj in dejstev in metodo kompilacije s povzemanjem znanj, stališč in mnenj slovenske in tuje strokovne literature različnih avtorjev. Pri raziskovanju se bomo oprli na predpostavke dosedanjih raziskav s področja preobčutljivostnih reakcij na zdravila, vrste šokovnih stanj v katerih se lahko posameznik znajde, in bolj podrobno opisali anafilaktični šok in zdravljenje. Omejitve pri raziskovanju nam predstavljajo plačljivi članki, do katerih imamo omejen dostop, ter dobri strokovni članki, ki so brez avtorjev in letnice nastanka. Rezultati: raziskave kažejo, da se preobčutljivostne reakcije na zdravila pojavijo pri 10-20% hospitaliziranih bolnikov in 7% pri splošni populaciji. Preobčutljivost nastane predvsem zaradi toksičnosti ali farmakoloških učinkov zdravil. Anafilaksijo lahko doživi vsak in stopnja okrevanja je odvisna od hitre, pravilne obravnave, pravilne aplikacije zdravil in pravilnega položaja bolnika. Diskusija in zaključek: skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da preobčutljivosti na zdravila predstavljajo resen problem. Preobčutljivost lahko povzročajo tudi pomožne snovi in dovzetnost bolnika do njih. Največ reakcij povzročajo antibiotiki, aspirin, nesteroidni antirevmatiki, mišični relaksanti in kontrastna sredstva. Pri šokovnih stanjih imata medicinska sestra ali zdravstvenik ključno vlogo pri hitri prepoznavi znakov in s pravilnim ukrepanjem preprečita nadaljnjo škodo.
Keywords: znanje, hitro ukrepanje, odgovornost, izkušnje, kompetence, čas
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1933; Downloads: 222
.pdf Full text (1,12 MB)

112.
Razlike v gibalnih sposobnostih med študentkami glede na status telesne teže
Črtomir Matejek, Jurij Planinšec, 2016, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 178 študentk Pedagoške fakultete Maribor (povprečna starost 20,3 leta; SO= 1,09). Na osnovi indeksa telesne mase (ITM) so bile študentke razdeljene v skupine z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo uporabljenih devet testov različnih gibalnih sposobnosti (eksplozivna moč nog, repetitivna moč trupa in ramenskega obroča, ravnotežje, gibljivost, koordinacija gibanja, agilnost in vzdržljivost). Za ugotavljanje razlik v gibalni učinkovitosti med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo smo uporabili analizo variance, statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja p < 0,05. Rezultati kažejo, da ima primerno telesno težo 79,9 % študentk, prekomerno telesno težo 14 % študentk, v kategorijo z debelostjo pa sodi 6,1 % študentk. Med študentkami z normalno telesno težo, s prekomerno telesno težo in z debelostjo obstajajo statistično značilne razlike (p < 0,05) v vseh testih obravnavanih gibalnih sposobnosti, razen v testu predklon sede in dvig trupa. Najbolj gibalno zmogljive so študentke z normalno telesno težo, nekoliko nižja je gibalna učinkovitost študentk s prekomerno telesno težo, medtem ko je gibalna učinkovitost najnižja pri študentkah z debelostjo. Rezultati dokazujejo, da obstaja v obdobju zgodnje odraslosti tesna povezanost med gibalno učinkovitostjo in statusom telesne teže.
Keywords: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, študentke, Eurofit testna baterija, mlajši odrasli, gibalne kompetence
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1488; Downloads: 121
.pdf Full text (136,54 KB)
This document has many files! More...

113.
Koncept CLIL - novost ali stalnica pri učiteljih na OŠ v Sloveniji : študija primera
Saša Jazbec, Metka Lovrin, 2015, review article

Abstract: CLIL je aktualen didaktični koncept učenja in poučevanja tujih jezikov. Pristop je večpomenski, znan po različnih imenih (jezikovna kopel, nejezikovni predmet v tujem jeziku, bilingvalni pouk, imerzija) in različnih izvedbenih oblikah. CLIL počasi postaja tudi del slovenskega izobraževalnega sistema; priporočen je v učnih načrtih, z njim se ukvarjajo, ga spoznavajo in proučujejo študenti jezikoslovci, študenti razrednega pouka, predšolske vzgoje in tudi učitelji podobnih profilov. Namen prispevka je v teoretičnem delu predstaviti koncept CLIL in projekte, mejnike v procesu uveljavljanja le-tega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, v sklopu katere smo intervjuvali učitelje in učiteljice ter ugotovili, da sta izraz in koncept CLIL v šolskem vsakdanu oz. pri intervjuvanih učiteljicah in učiteljih le delno poznana in razumljena, medtem ko je ideja didaktičnega pristopa zelo favorizirana.
Keywords: tuji jeziki, učne metode, CLIL, osnovne šole, nejezikovne kompetence
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1270; Downloads: 222
.pdf Full text (653,84 KB)
This document has many files! More...

114.
Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt
Sanja Rogulj, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Raziskovalni pouk – pedagoški eksperiment z naravoslovno vsebino v tretjem razredu Osnovne šole Benedikt« sestavljajo tri celote, ki se med seboj povezujejo: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del predstavlja trajnostni razvoj (njegovo definicijo in vlogo v vzgoji ter izobraževanju), naravoslovne kompetence (opredelitev kompetenc in naravoslovna pismenost slovenskih učencev, vloga učitelja pri načrtovanju razvoja omenjenih kompetenc ter naravoslovni postopki), raziskovalni pouk (opisi različnih avtorjev, njegov pomen, cilji, načela, pogoji itd.) ter začetno naravoslovje in pouk z raziskovanjem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati po-testa, s katerim smo ugotavljali znanje tretješolcev o snoveh in njihovih lastnostih po izvedbi pedagoškega eksperimenta. V praktičnem delu sta natančni učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za eksperimentalno in kontrolno skupino. Ugotovljeno je, da raziskovalni pouk od učitelja zahteva dobro poznavanje učencev, iznajdljivost, usposobljenost za organizacijo in mnogo didaktičnega znanja. Učenci tretjega razreda ob tej strategiji pouka sicer potrebujejo veliko učiteljevega vodenja, vendar so za raziskovanje motivirani, predvsem zaradi njihove otroške zvedavosti. Sposobni so ob lastni aktivnosti graditi znanje o naravoslovnih vsebinah, ki je prav zaradi tega trajnejše.
Keywords: trajnostni razvoj, naravoslovne kompetence, raziskovalni pouk, spoznavanje okolja, tretji razred
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1986; Downloads: 271
.pdf Full text (1,77 MB)

115.
Kompetence vodij v domovih za ostarele v Sloveniji
Dejan Marinčič, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Različna delovna mesta zahtevajo različne človekove kompetence. Določene kompetence so nam dane že ob rojstvu, nekaterih kompetenc pa se je mogoče priučiti. Pomembno je, da se zavedamo, da določena delovna mesta potrebujejo človeka, ki ima dobro razvite določene kompetence. Raziskali smo, katere kompetence imajo direktorji domov za ostarele v Sloveniji in kako zaposleni ocenjujejo kompetence svojih direktorjev. Raziskavo smo izvedli v 16 domovih za ostarele v Sloveniji. Od tega je bilo 9 državnih domov za ostarele in 7 zasebnih domov za ostarele s koncesijo. V raziskavi je sodelovalo 9 direktorjev javnih domov za ostarele ter 73 zaposlenih v javnih domovih, 7 direktorjev zasebnih domov za ostarele in 57 zaposlenih v zasebnih domovih. Skupaj torej 146 anketirancev. Za raziskavo smo uporabili dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen samooceni kompetenc direktorjev domov za ostarele, drugi vprašalnik pa je bil namenjen zaposlenim v domovih za ostarele, da ocenijo kompetence svojih direktorjev. V teoretičnem delu opisujemo kompetence, ki jih razvrščamo na ključne, temeljne ali generične, delovno specifične in managerske kompetence. Po Staretu (2007) smo opisali tudi kompetenčni model vodenja in opisali sedem ključnih kompetenc, ki smo jih tudi raziskovali. V teoretičnem delu predstavljamo domove za ostarele v Sloveniji. Osredotočili smo se na javne domove v Sloveniji in zasebne domove v Sloveniji s koncesijo. Predstavili smo, kako so pravno urejeni in kako se financirajo. Opisali pa smo tudi vse domove, ki so sodelovali v raziskavi. Oblikovali smo sedem sklopov kompetenc in jim izračunali povprečne vrednosti. Te sklope kompetenc smo opredelili kot delovna prožnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreženje in realizatorske sposobnosti. Izračunali pa smo tudi kompetenčni profil vodij v domovih za ostarele v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da med kompetencami po sklopih vodij v javnih in zasebnih domovih ni statistično značilnih razlik, razen pri trditvi: težko me je spraviti s tira, lahko rečemo, da so razlike v povprečjih statistično značilne. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceni kompetenc vodij v javnih domovih smo ugotovili, da so pri dveh trditvah: prizadevam si za verodostojne informacije, ki jih obravnavam; predvidim posledice, bodoče spremembe na javnih zavodov, razlike v povprečjih statistično značilne, pri preostalih trditvah pa ni statistično značilnih razlik med tema dvema sklopoma. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceno kompetenc vodij v zasebnih domovih smo ugotovili, da je naslednjih šest trditev statistično značilnih: zahtevnejše postopke znam racionalizirati; ravnam diplomatsko; spodbujam interdisciplinarno delo; iz velike količine informacij znam izluščiti ključne elemente; znam identificirati ključne osebe, ki imajo vpliv na odločanje; imam razvejane strokovne vezi, iz katerih črpam informacije, pri drugih trditvah za ta vzorec pa ni statistično značilnih razlik. Med sklopom vzorcev samoocene vodij v zasebnih domovih in med samooceno vodij v javnih domovih za ostarele v Sloveniji pa lahko rečemo, da sta dve trditvi: zaznavam priložnosti, ki jih drugi še ne opažajo; znam razbrati signale okolja, ki naznanjajo bodoče spremembe, statistično značilni. Za prihodnje raziskave predlagamo, da bi se čez nekaj let ponovila raziskava z istim vprašalnikom, saj bi tako lahko primerjali vzorce med seboj in bi ugotovili, ali se kompetenčni model spreminja skozi leta. Smiselno pa bi bilo narediti tudi raziskavo primerljivih socialnih domov in rezultate primerjati med seboj.
Keywords: Kompetence, Javni domovi za ostarele, Zasebni domovi za ostarele, Koncesija
Published in DKUM: 05.09.2017; Views: 1674; Downloads: 190
.pdf Full text (2,59 MB)

116.
KOMPETENCE VZGOJITELJEV ZA OBRAVNAVO TEMATIKE O SMRTI
Barbara Vajdl, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Večina izmed nas se je v svojem življenju že srečala s smrtjo. Bodisi nam je umrla ljuba oseba bodisi hišni ljubljenček. Takrat smo šli skozi faze žalovanja in se morebiti spopadli tudi s tem, kako smrt razložiti (predšolskemu) otroku. Mu povedati o smrti resnico ali se vprašanju izogniti? Ali pa pogovor preusmeriti na drugo temo, saj so še premajhni, da bi razumeli, kaj je smrt. O tem bo govora v diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem kompetence ter katere vrste kompetenc poznamo. Sledijo različne tabu teme, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Še posebej je kot tabu tema izpostavljena smrt. Opredeljeni sta tudi izguba in žalovanje, odzivi otrok na smrt, razumevanje in sprejemanje smrti ter smrt staršev, starih staršev, sorojencev, vrstnikov in hišnih ljubljenčkov. Na koncu je še poudarjena vloga vzgojiteljev pri otrocih glede obravnave teme smrti. V okviru empiričnega dela je bila izvedena in predstavljena raziskava o tem, kako kompetentni se počutijo vzgojitelji za prepoznavanje in obravnavo teme smrti, ali so se s temo smrti že srečali pri svojem delu ter ali jo pri svojem delu obravnavajo ali ne. V raziskavo je bilo vključenih 100 vzgojiteljev mestnih in podeželskih vrtcev po Sloveniji. Zbrani podatki, pridobljeni z anketnimi vprašalniki, so bili obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov imenovanim SPSS. Pri raziskavi nas je zanimalo ali so se vzgojitelji že soočili s temo smrti pri svojem delu in kako so se odzvali, kako kompetentne se počutijo za obravnavo te tematike, ali so se v času svoje zaposlitve kdaj udeležili kakšnega izobraževanja na to temo in s katerimi primeri so se srečali pri svojem delu. Prišli smo do ugotovitve, da vzgojitelji nimajo dovolj kompetenc za obravnavo te tematike ter da so svojo kompetentnost na ocenjevalni lestvici označili med 2 in 4. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji v svojem vrtcu niso imeli organiziranega izobraževanja na temo smrt ter da tudi ne vedo ali se je možno po Sloveniji takih izobraževanj sploh udeležiti. Le peščica vzgojitelj je odgovorila, da v sklopu svojega dela smrt obravnavajo redno, drugi pa jo obravnavajo le, če nekdo umre ali pa po smrti vprašajo otroci.
Keywords: kompetence, literatura, predšolski otrok, razumevanje smrti, tabu tema, vloga vzgojitelja
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1306; Downloads: 314
.pdf Full text (1,27 MB)

117.
Vloga športnega pedagoga v vrtcu
Olga Gracar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga športnega pedagoga v vrtcu smo želeli raziskati, ali organizirane gibalne/športne dejavnosti pod vodstvom športnega pedagoga vplivajo na gibalni razvoj otrok. V teoretičnem delu smo podrobneje razčlenili pomen gibalnih/športnih dejavnosti za otrokov razvoj in predstavili pomembne gibalne sposobnosti. Izpostavili smo vlogo športnega pedagoga in vse kompetence, ki so pomembne za vodenje in izvajanje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate motoričnih testov. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 40 otrok, 20 otrok iz vrtca Hrastnik, ki niso bili deležni organizirane vadbe s športnim pedagogom in 20 otrok iz vrtca Zagorje ob Savi, ki imajo organizirano gibalne/športne dejavnosti s športnim pedagogom. Otroci zajeti v raziskavo so bili stari od 5 do 7 let. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko, pri čemer smo se osredotočili na povprečne vrednosti in standardni odklon. Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama otrok ter za vrednotenje hipoteze pa smo podatke analizirali še s T-testom za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave podatkov so potrdili našo predpostavljeno hipotezo (p=0,001; p ˂ 0,05) , da bodo otroci, ki imajo gibalno/športno dejavnost v vrtcu dosegali boljše rezultate na testiranju motoričnih sposobnosti, kot otroci, ki omenjene vadbe s športnim pedagogom nimajo.
Keywords: predšolski otrok, gibalne/športne dejavnosti, gibalne sposobnosti, kompetence, športni pedagog v vrtcu
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1808; Downloads: 229
.pdf Full text (925,41 KB)

118.
Literarnozgodovinska in književnokritična refleksija madžarske književnosti po letu 1980 v slovenščini
Miran Štuhec, 2009, original scientific article

Abstract: Članek se ukvarja s problemom poznavanja sosednje književnosti oziroma sledi literarnozgodovinskemu in književnokritičnemu spisju, ki slovenskemu bralcu približuje madžarsko književnost. Glavne ugotovitve so tri: prvič, Slovenci so se z madžarsko književnostjo seznanjali že od začetka 20. stol. naprej; drugič, teh uvidov je manj kot bi glede na bližino obeh narodov, njuno povezanost in pomen same literature pričakovali, in tretjič, porast »slovenskega« interesa je opazen v zadnjih letih.
Keywords: madžarska književnost, recepcijski horizont, literarne kompetence, literarni interes
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 919; Downloads: 349
.pdf Full text (281,09 KB)
This document has many files! More...

119.
Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG SOL d.o.o.
Sintija Knez, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskovali smo splošne in delovno-specifične (logistične) kompetence v transportnem podjetju Globelink EG Sol d.o.o., saj ima le ta velik pomen v logistični verigi. Zanimalo nas je, katere splošne oziroma logistične kompetence morajo imeti zaposleni za uspešno opravljanje dela v preučevanem logističnem podjetju ter kako so te kompetence za delo pridobili. Pri preučevanju teorije in postavljanju tez smo uporabili metodi deskripcije in kompilacije. Za pridobitev potrebnih podatkov v podjetju smo uporabili metodo anketiranja. Nekateri odgovori na anketnih vprašalnikih so bili podani na pet-stopenjski ocenjevalni lestvici. Z metodo opisne statistike smo nato pridobljene podatke analizirali in jih prikazali s tabelami. Ugotovili smo, da se zaposleni želijo udeleževati dodatnih izobraževanj in da jim podjetje to omogoča, vendar imajo nizko vrednost dejanskih udeležb. Predvidevali smo, da so kompetence v največji meri pridobili neposredno pri delu in ne z izobraževanjem. To smo z raziskavo tudi potrdili. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je najpomembnejša logistična kompetenca v podjetju poznavanje logističnih procesov in ne poznavanje različnih logističnih tehnologij, kot smo predvidevali ter da ima le ta od navedenih kompetenc najmanjši pomen v preučevanem podjetju.
Keywords: kompetence, logistika, pridobivanje kompetenc, delitev kompetenc
Published in DKUM: 24.04.2017; Views: 1544; Downloads: 262
.pdf Full text (961,71 KB)

120.
Analiza znanj in kompetenc logističnih delavcev – primer Slovenije in Nemčije
Tilen Jovanovič, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Hiter razvoj gospodarstva zahteva kadre, ki so se sposobni hitro prilagajati spremembam, imajo širok spekter znanj, kompetenc in spretnosti ter znajo samostojno opravljati svoj poklic. Globalizacija in odpiranje meja med državami je vplivala tudi na trg dela in zaposlovanje. Zaradi tehnološkega razvoja, sprememb v okolju in konkurenčnosti je logistika tista dejavnost, ki zaposluje ljudi, ki so se in se bodo morali tudi v prihodnosti tem spremembam znati prilagajati. Diplomska naloga se osredotoča na kompetence in znanja delavcev v dejavnosti logistike v Sloveniji in Nemčiji. Sestavljena je iz dveh delov. V teoretičnem delu opišemo pomen in razvoj logistične dejavnosti, primerjamo izobraževalni sistem Slovenije in Nemčije, ki omogoča pridobitev znanja iz logistike, ter opredelimo pomen delodajalcev na sam razvoj kompetenc delavcev. V drugem delu predstavimo raziskavo, s katero smo preverjali, kakšne kompetence za zaposlitev pričakujejo slovenski in nemški delodajalci, postavimo raziskovalna vprašanja, predstavimo rezultate in podamo odgovore na raziskovalna vprašanja. Na koncu povzamemo naše ugotovitve, ki kažejo, da se v Nemčiji za zaposlitev v dejavnosti logistike zahteva več splošnih in posebnih kompetenc v primerjavi s Slovenijo.
Keywords: logistika, kompetence, izobraževalni sistem, Slovenija, Nemčija
Published in DKUM: 29.03.2017; Views: 1059; Downloads: 190
.pdf Full text (841,60 KB)

Search done in 12.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica