Search the digital library catalog

Abstract: V pisnem delu bomo obravnavali vodenje oziroma uspešno vodenje in digitalizacijo ter kompetence, ki jih potrebuje vodja v času digitalizacije. Vodenje je sposobnost pripraviti druge, da sledijo našim ukazom in navodilom. Vodenje je uspešno takrat, ko v sklopu vodenja povežemo še nekatere druge dejavnike. Ti dejavniki so na primer stili vodenja - če želi biti vodja uspešen, bo moral izbrati stil vodenja glede na situacijo, v kateri se nahaja, in zaposlene, ki jih vodi, kajti nekateri potrebujejo več navodil in spodbude, drugi pa manj. Uspešnost vodenja je lahko odvisna tudi od razloga, zakaj nekdo postane vodja. Če je razlog potreba po avtoriteti ali denarju, bo vodja po vsej verjetnosti manj uspešen, kot če bo njegov razlog bolj nesebičen. Še drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost vodje, so delegiranje, uspešna komunikacija, motivacija in moč. Moč je tako kot stili vodenja razdeljena in zahteva od vodje, da se z močjo vodenja prilagaja situaciji in zaposlenim. V vodenju v današnjem času je pri vodji vedno bolj pomembna tudi čustvena inteligenca in kako se vodje z njo soočajo. Nekatere raziskave so pokazale, da je lahko čustvena inteligenca na zelo pomembnem mestu. Digitalizacija je celotna sprememba organizacije od začetka uporabe ali prenove informacijsko komunikacijskih tehnologij. Pri digitalizaciji bomo predstavili, kaj je digitalizacija in katere kompetence v sodobnem svetu vodje potrebujejo, saj se čedalje bolj uvaja delo od doma in nastanejo tako imenovane virtualne skupine. Ker smo bili v času pisanja diplomskega dela deležni epidemije koronavirusa, smo jo povezali z digitalizacijo, saj se je njen razvoj v veliko organizacijah krepko povečal. Diploma je namenjena tistim, ki želijo dobiti nove informacije o uspešnem vodenju, spremeniti svojo miselnost, povečati produktivnost in vsesplošno počutje zaposlenih v organizaciji.
Keywords: vodenje, čustvena inteligenca, komunikacija, moč, uspešno vodenje, digitalizacija, kompetence v digitalizaciji.
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 973; Downloads: 187
Full text (1,27 MB)

Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na znanja in kompetence na področju kadrovskega managementa v času pandemije Covid-19. Sestavljena je iz dveh delov. V teoretičnem delu povzamemo pandemijo Covid-19 in njene posledice na gospodarstvo ter opišemo kadrovski management: navedemo funkcije, dejavnosti in področja, vpliv kadrovskega managementa na uspešnost organizacije ter plačilo za delo v kadrovskem managementu v Sloveniji. V drugem delu podrobneje predstavimo raziskavo, katera znanja in kompetence so v času pandemije najbolj iskana na osnovi objavljenih oglasov. Na koncu povzamemo naše ugotovitve. Imeti prava znanja in kompetence je ključno, da bi kadrovski manager uspešno opravljal svoj poklic in prispeval k učinkovitosti organizacije.
Keywords: kadrovski management, kadrovske funkcije, kompetence, znanja, pandemija
Published in DKUM: 16.08.2021; Views: 1227; Downloads: 176
Full text (1,60 MB)

Abstract: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Keywords: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 1433; Downloads: 158
Full text (1023,28 KB)

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Problemski pouk pri tehniki in tehnologiji v osmem razredu osnovne šole je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu so predstavljena izhodišča za sodoben, kakovosten pouk, ki sledi kompetencam vseživljenjskega učenja (kompetencam 21. stoletja). Drugi sklop je posvečen strukturi učnega načrta predmeta Tehnika in tehnologija v osnovni šoli (Učni načrt, 2011). Na podlagi teoretičnih izhodišč smo pri predmetu tehnika in tehnologija v osmem razredu osnovne šole načrtovali didaktične sklope, zasnovali in izvajali vsebine tehnike in tehnologije po predstavljenih izhodiščih, metodah in oblikah na učenca usmerjenega pouka ter opazovali rezultate. Za analizo so bile uporabljene osnovne opisne statistike in kvalitativne metodološke metode (spremljanje dejavnosti, anekdotični zapisi in fotografsko spremljanje dejavnosti). Cilj naloge je bil analizirati naslednje vidike: – didaktični in metodični vidiki načrtovanja in izvedbe nalog z vidika ciljev in kompetenc 21. stoletja, – načrtovanje didaktičnih sklopov, ki zajemajo ustvarjalne vsebine področja tehnike in tehnologije v osmem razredu osnovne šole, – vpliv prostorskih in materialnih pogojev dela na izvedbo zastavljenih nalog, – vrednotenje postopkov dela in rezultatov dela učencev, ki so nastali na podlagi meril, oblikovanih v okviru načrtovanih vsebin pouka.
Keywords: osnovna šola, tehnika in tehnologija, problemski pouk, kompetence 21. stoletja
Published in DKUM: 25.05.2021; Views: 1286; Downloads: 212
Full text (5,65 MB)

Abstract: Vse več organizacij se srečuje z nezadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu, kar v velikem obsegu izhaja iz neprimernega načina vodenja organizacije. S tem namenom smo v magistrskem delu raziskovali povezavo med vodenjem in zadovoljstvom pri delu z oblikovanjem ukrepov za zmanjšanje nezadovoljstva in vzpostavitvijo ustreznega vodenja v organizaciji. Magistrsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. V uvodu predstavljamo, da lahko nastopijo težave, v kolikor vodja nima ustreznih kompetenc za upravljanje ljudi in spodbujanje zadovoljstva pri delu. Drugo poglavje je teoretično zasnovano in vključuje opredelitve vodenja, razlikovanje med vodjo in managerjem, naloge in vloge vodij, lastnosti in sposobnosti uspešnih vodij, oblike moči vodij ter različne stile vodenja. V tretjem poglavju se posebej osredotočamo na dejavnike in elemente, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu in povezanost zadovoljstva z uspešnostjo organizacije. Opisali smo posledice nezadovoljstva zaposlenih in predstavili ukrepe za povečanje zadovoljstva. V empiričnem delu smo predstavili proučevano organizacijo Univerzitetni klinični center Maribor in na podlagi zbranih podatkov, s statističnimi metodami preverili hipoteze ter oblikovali predloge izboljšav. Z ozirom na to, da je bil cilj magistrskega dela preveriti povezavo med zadovoljstvom pri delu in vodenjem v UKC Maribor, smo raziskovali tuja spoznanja, ki so nas pripeljala do zaključkov, da k zadovoljstvu pri delu pripomore ustvarjanje vzajemnega zaupanja med vodjo in zaposlenimi, upoštevanje potreb zaposlenih, navdihovanje, dobra komunikacija in ustrezno motiviranje. Vodja mora strmeti k zagotavljanju produktivnosti, razvoja in blaginje zaposlenih. Učinkovit vodja je fleksibilna oseba, ki daje zaposlenim smernice, hkrati jim pa dopusti dajanje pobud in ustvarjalnost. Za izboljšanje zadovoljstva pri delu se morajo vzpostaviti mehanizmi nagrajevanja, kjer se uporablja finančne in nefinančne spodbude.
Keywords: Vodstvo, stil vodenja, kompetence, zadovoljstvo pri delu, ukrepi za povečanje zadovoljstva, posledice nezadovoljstva.
Published in DKUM: 18.03.2021; Views: 826; Downloads: 0