Search the digital library catalog

Abstract: Diplomirani inženirji logistike so usposobljeni za najbolj zahtevne naloge na različnih delovnih mestih. Zaposleni so tako na področju kot zunaj področja logistike, in sicer na delovnih mestih, kjer uporabljajo različne kompetence. Te kompetence so lahko ključne (splošne) ali specifične in jih logistiki pridobijo z izobrazbo ali na delovnih mestih, zato so tudi odvisne od delovnih mest, ki jih opravljajo. Področja zaposlitve narekuje trg delovne sile, vendar kljub temu logistiki uspešno prodirajo še na delovna mesta izven področja logistike, kjer s pridobljenimi kompetencami konkurirajo ostalim in opravljajo delovne naloge izven meja klasične logistike.
Keywords: logistika, inženirji logistike, kompetence, zaposlitev logistika
Published in DKUM: 06.01.2020; Views: 1616; Downloads: 183
Full text (1,50 MB)

Abstract: V sodobnem poslovnem svetu smo vedno bolj priča globalizaciji, avtomatizaciji, ogromni konkurenci, tehnološkemu napredku, informatizaciji, političnim, okoljskim in poslovnim spremembam. Zaradi vseh teh dejavnikov se morajo novodobna podjetja zelo boriti za obstoj na trgu, tem spremembam slediti in jih ustrezno implementirati. V zadnjih dvajsetih letih tega stoletja se je vzporedno z omenjenimi dejavniki krepil poudarek na človeškem kapitalu, ki ima v milenijskem obdobju še posebej velik vpliv in pomen. Tako se je postopoma začela razvijati funkcija upravljanja s človeškimi viri v podjetju, ki jo imenujemo kadrovska funkcija oziroma kadrovski management. Človeški viri kot del intelektualnega kapitala pridobivajo izjemen delež v kapitalu družbe in so ključna postavka dodane vrednosti. Strategija razvoja kadrovskega managementa je glavna funkcija strategije razvoja podjetja in se tesno prepleta s strateškim managementom. Medtem ko se še v večini velikih podjetij (korporacijah) ne zavedajo dovolj pomena razvoja kadrov, ker dajejo prednost načrtovanju, organiziranju, upravljanju znanj, tveganj, ciljev, financ in nadzoru, pa v manjših (družinskih) podjetjih že od samega začetka s svojo organizacijsko strukturo določijo vlogo posameznika v podjetju. Takšna družba skozi svoje življenjsko obdobje skupaj z zaposlenimi v povezavi z naštetimi (temeljnimi) funkcijami managementa stremi k enaki poti do uspeha. Ta sinergija je ključna pri rasti in uspešnem finančnem poslovanju podjetja. Za rast in uspeh je torej zaslužen učinkovit in povezan kader, ki v (manjših) družinskih podjetjih predstavlja jedro zadovoljnih, izobraženih, motiviranih zaposlenih, ki s svojimi kompetencami in razvojem prispevajo k dobrobiti podjetja, in sicer tako s finančnih kot tudi nefinančnih vidikov. V praksi je merjenje finančnih učinkov kadrovske funkcije v podjetjih še nedodelano oziroma gre za dokaj zahteven proces, ki se posledično premalo uporablja.
Keywords: človeški viri, kadrovski management, kadrovska funkcija, družinsko podjetje, kompetence, zaposleni, izobraževanje, motiviranje, vodenje, voditeljstvo, plačni sistem, promocija zdravja, finančni vidiki, finančni učinki.
Published in DKUM: 18.12.2019; Views: 1289; Downloads: 188
Full text (315,19 KB)

Abstract: Izhodišče in namen: Kakovostna zdravstvena vzgoja je osnova za razvoj usposobljenih zdravstvenih delavcev, zato je nujno, da izobraževalne institucije nudijo podporo in smernice za razvoj učnih načrtov, ki temeljijo na določenih kompetencah. V Sloveniji pedagoške kompetence medicinskih sester učiteljic niso dobro definirane, zato je namen tega dela raziskati koncept pedagoških kompetenc medicinskih sester učiteljic in ugotoviti poznavanje le-teh glede na priporočila SZO. Raziskovlana metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, deskriptivni pristop in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, povzet in prilagojen po raziskavi, ki jo je SZO na področju kompetenc medicinskih sester učiteljic opravljala v letih 2014-2016. Rezultati: Ugotovili smo, da je srednješolsko izobraževanje na področju zdravstvene nege v Sloveniji enotno, primerljivo in kakovostno ter da so medicinske sestre učiteljice s pedagoškim in andragoškim izobraževanjem ter strokovnim izpitom bolj kompetentne za opravljanje svojega dela na področju oblikovanja, izvajanja in vrednotenja programa učnega načrta, boljše poznajo principe sodobnega izobraževanja, kakor tudi teorije, načela in modele, na katerih temelji oblikovanje kurikuluma in vrednotenje izobraževanja, imajo večje spretnosti za načrtovanje, izvajanje, spremljanje ter ocenjevanje kurikuluma in da se več vključujejo v poučevanje. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre učiteljice na srednješolski ravni izobraževanja poznajo pedagoške kompetence in delo opravljajo kompetentno ter strokovno. Pričujoča raziskava je pokazala, da ne zaostajamo na področju izobraževanja za najboljšimi trendi glede teorije in prakse zdravstvene nege ter da dosegamo zahteve SZO na področju kompetenc v izobraževanju.
Keywords: kompetence, medicinska sestra, mentor, izobraževanje, srednješolsko izobraževanje
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1843; Downloads: 297
Full text (1,82 MB)

Abstract: Potreba podjetij po interakciji z okoljem z namenom prilagajanja spremembam v okolju se je skozi čas drastično spreminjala. V današnjem času je zelo pomembna dinamičnost in hitra odzivnost podjetij na spremembe v okolju, kar podjetju omogoča rast, razvoj in doseganje želenega konkurenčnega položaja.V skladu s tem je skozi čas začela v ospredje stopati pomembnost funkcije projektnega managementa in projektnega managerja kot osebe. Vse to pa podjetje dosega s pomočjo planiranja, organiziranja, vodenja, kontroliranja in izvajanja projektov, za kar je odgovoren projektni management znotraj obstoječega podjetja. Da pa lahko projektni management dosega učinkovitost in stalno kakovost projektov, pa je predvsem odvisno od osebe, ki je za to odgovorna, to je projektni manager. Na začetku diplomskega projekta smo se osredotočili na opredelitev projektnega managementa kot področja znotraj organizacije, ki je že od nekdaj eden izmed najpomembnejših funkcij upravljalno-vodstvene hierarhije v organizacijah. V sklopu tega smo opisali opredelitve projekta kot ciljno usmerjenega procesa in različne vrste projektov. Predstavili in opredelili smo tudi vlogo in pomen projektnega managementa v podjetjih. V drugem delu diplomskega projekta smo predstavili opredelitev projektnega managerja in njegovo vlogo ter pomen v organizaciji. Nadaljevali smo z opredelitvijo kompetenc kot skupek znanja, veščin in sposobnosti posameznika ter predstavili različne metode pridobivanja in vrednotenja le-teh. Na podlagi tega smo prešli na opis in opredeljevanje potrebnih kompetenc sodobnega projektnega managerja. Te kompetence smo podkrepili s prikazom zahtevanih znanj sodobnega managerja z namenom razvoja opisanih kompetenc. Celotno področje smo zaključili z opisom odražanja kompetenc in znanj projektnega managerja pri njegovem delu. S pomočjo različnih vrst kompetenc, katera so potrebna za sodobnega projektnega managerja, le ta razvije vso potrebno širino znanj, veščin in sposobnosti, katere lahko smiselno in učinkovito uporablja pri svojem delu. Kot rezultat tega smo opredelili tri večje skupine kompetenc, ki pokrivajo tako praktične lastnosti, kot osebne lastnosti projektnega managerja. S pomočjo virov, pridobljenih večina iz tuje literature smo potrdili dane hipoteze in kot rezultat opredelili kompetence, potrebne za sodobnega projektnega managerja.
Keywords: projektni manager, projekt, projektni management, kompetence, znanje, veščine.
Published in DKUM: 17.09.2019; Views: 1537; Downloads: 237
Full text (1,13 MB)

Abstract: Besedo pismenost razumemo oziroma jo uporabljamo na različnih področjih. Danes govorimo o slovnični, matematični, medijski, informacijski, energetski in še o marsikateri pismenosti. V zadnjem času pa se vedno bolj razvija pojem gibalna pismenost, ki jo vse bolj uvrščamo med ključne kompetence posameznika. Izraz je relativno nov, zato se ga težko definira. Povezujemo ga s celovitim zdravim življenjskim slogom. Ko govorimo o gibalni pismenosti, govorimo o motivaciji, zaupanju, telesni usposobljenosti, znanju, razumevanju in prevzemanju odgovornosti za gibalne dejavnosti. Gibanje posameznika pomeni življenje in samo življenje je gibanje. Je torej človekova naravna in osnovna potreba. Namen magistrskega dela, ki temelji na teoriji, je preučiti gibalno pismenost otrok, telesni in gibalni razvoj otrok v Sloveniji in ugotoviti, kakšni so trendi gibalnega razvoja otrok skozi zgodovinski pregled. S pomočjo obstoječih virov se je želelo ugotoviti, kaj dejansko predstavlja in vključuje pojem gibalna pismenost, ter raziskovati, kako na omenjeni pojem gledajo pri nas in kako v tujini. Raziskovalna vprašanja v magistrskem delu izhajajo s področja gibalne pismenosti, dotikajo pa se tudi športno-vzgojnega kartona, po novem SLOfit, in v zadnjem času vedno bolj populariziranega mednarodnega projekta PHYSICAL Literacy – Gibalna pismenost, kar tudi daje težo aktualnosti teme samega magistrskega dela.
Keywords: gibalna pismenost, gibalni razvoj, gibanje, SLOfit, gibalne kompetence, športna vzgoja
Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 1968; Downloads: 230
Full text (1,35 MB)