1. Analiza kompetenc generacije z pri delu na daljavoTea Kršinar, 2024, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili generacijo Z, njene dejavnike zaposlitve ter pogled na delo na daljavo in v kolikšni meri ceni svobodo, ki jo prinašajo sodobne oblike dela. Spoznali smo oblike dela na daljavo, kriterije za uspešno opravljanje dela ter prednosti in slabosti, ki jih ta oblika dela predstavlja zaposlenim. Da pa delo poteka nemoteno, mora posameznik razviti določene kompetence. Skozi literaturo smo ugotovili, da so te kompetence komunikacijske in digitalne, vodstvene in organizacijske ter kompetence ohranjanja ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem ter kompetence upravljanja s človeškimi viri. Digitalne kompetence omogočajo uporabo potrebnih orodij, medtem ko organizacijske kompetence pomagajo pri upravljanju časa in nalog. Pomembno je tudi vzdrževati ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem, da se prepreči izgorelost, medtem ko kompetence upravljanja s človeškimi viri omogočajo ohranjanje motivacije in podpore zaposlenim na daljavo. Prisotnost navedenih kompetenc smo v magistrski nalogi preverjali pri generaciji Z.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o delu na daljavo ter kompetencah generacije Z. Uporabili smo programa Excel in SPSS, s pomočjo katerih smo preverili veljavnost hipotez. Uporabili smo statistično metodo t-test dveh neodvisnih spremenljivk, Pearsonov koeficient korelacije ter Friedmanov test. Spoznali smo, da ima generacija Z od vseh šestih kompetenc najbolje razvite digitalne kompetence. Ugotovili smo tudi, da bolj kot je delovni urnik fleksibilen, manj je ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, hkrati pa, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede pomembnosti dela na daljavo kot dejavnika zaposlitve. Navsezadnje pa smo ugotovili, da pripadniki generacije Z najbolj cenijo fleksibilnost urnika pri delu na daljavo, medtem ko manj cenijo zmanjšanje osebnih stikov pri tej obliki dela. V prihodnosti bodo delodajalci primorani razvijati kompetence, ki so pomembne za delo na daljavo, če bodo to obliko dela želeli ohraniti oziroma še povečati stopnjo fleksibilnosti in svobode na delovnem mestu, ki je prihajajoči generaciji Z še posebej pomembna.
Keywords: generacija Z, delo na daljavo, kompetence dela na daljavo
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 19
 Full text (1,26 MB) |
2. Strokovna usposabljanja vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike : diplomsko deloNuša Forštnarič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Vzgojitelji pomembno vplivajo otrokov razvoj. Zato pomembno vplivajo na otrokov razvoj in se morajo stalno strokovno usposabljati. Vedno več slovenskih vzgojiteljev se vključuje v program gozdne pedagogike, ki se je pri nas začela uveljavljati v letu 2010. Gozdna pedagogika v nekaterih segmentih odstopa od Kurikuluma za vrtce, po katerem delajo slovenski javni vrtci. Tako se tudi strokovni razvoj vzgojiteljev, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, razlikuje od strokovnega razvoja ostalih vzgojiteljev, s tem pa tudi njihove strokovne kompetence. V teoretičnem delu smo predstavili gozdno pedagogiko, njene učinke ter vzgojitelje in vrtce v programu. Prav tako smo se posvetili strokovnemu usposabljanju vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike in njihovim strokovnim kompetencam. V empiričnem delu so interpretirani odgovori intervjujev in rezultati le-teh. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za strokovno usposabljanje na tem področju. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za svoj strokovni razvoj, v kolikšni meri se udeležujejo strokovnih usposabljanj in kakšen je njihov odnos do le-teh. Glede na odgovore smo spoznali, da se vzgojitelji z zanimanjem udeležujejo strokovnih usposabljanj, vendar jih pri tem zaustavlja nekaj ovir, kot so finance in čas. Menijo, da so usposabljanja zelo koristna in pomembna za njihovo delo ter razvoj.
Keywords: gozd, gozdna pedagogika, vzgojitelj, strokovni razvoj, strokovne kompetence
Published in DKUM: 28.02.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (786,26 KB) |
3. Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacijeNuša Basle, 2024, doctoral dissertation Abstract: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov.
Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij.
V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe.
Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije.
Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Keywords: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (14,58 MB) |
4. Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja : magistrsko deloUrška Škrabl, 2024, master's thesis Abstract: Razširjeni program osnovne šole, čigar namen je prispevati k optimalnemu razvoju
učencev, predstavlja pomemben del izobraževalnega sistema v Sloveniji. Osnovnošolci
so že desetletja vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, ki skrbijo za številne vidike
razvoja učencev, obenem pa lajšajo skrbi zaposlenim staršem. Trenutno je slovenska šola
na prelomu sprememb omenjenega področja. Namesto podaljšanega bivanja se na
nekaterih šola uvaja bolj strukturiran razširjeni program, ki je po novem zapolnjen z
obširnejšo ponudbo dejavnosti, sicer pa ostaja prostovoljen in tako kot podaljšano
bivanje poteka v času po pouku. V teoretičnem delu smo opredelili pomen podaljšanega
bivanja, naloge učitelja, njegovo sodelovanje z drugimi, izzive pri delu ter vizijo njegove
prihodnosti v Sloveniji. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti razloge učiteljev v
podravski regiji za delo v podaljšanem bivanju, njihovo motiviranost, kompetentnost in
izzive pri delu, vidik sodelovanja z drugimi, pogled na delo in vizijo za naprej. Pri tem so
nas zanimale razlike med učitelji na osnovi delovnih izkušenj in smeri izobrazbe. Rezultati
anketnega vprašalnika so pokazali, da se za delo v podaljšanem bivanju najbolj
usposobljene čutijo izkušenejši učitelji in razredni učitelji. V okviru sprememb
razširjenega programa si želijo predvsem manj strukturiranih dejavnosti oziroma več
prostega časa za igro in gibanje.
Keywords: osnovna šola, podaljšano bivanje, razširjeni program, kompetence, učitelji
Published in DKUM: 10.01.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,80 MB) |
5. Spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok po trimesečnem vadbenem programu : diplomsko deloLucija Repas, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu so predstavljene spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok na podlagi trimesečnega vadbenega programa. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, podrobneje se predstavljene faze gibalnega razvoja, opredeljeni so mejniki v gibalnem razvoju, prav tako so opisane gibalne kompetence, sposobnosti in spretnosti. Predstavljene so tudi lokomotorne in manipulacijske spretnosti v merskih nalogah TGMD-3. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni na podlagi merskih nalog TGMD-3 na neslučajnostnem vzorcu, ki je obsegal 201 otroka, ki je bil v šolskem letu 2023/24 vključen v enega izmed mariborskih vrtcev. Na podlagi empiričnega dela je bilo ugotovljeno, da obstaja razlika med začetnim stanjem in stanjem po koncu vadbenega programa, saj so vsi otroci napredovali v izvedbi kazalnikov posameznih gibalnih nalog. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da otrokom največ težav povzroča izvedba vodenja žoge na mestu z eno roko. Ugotovljeno je bilo tudi, da se med dečki in deklicami niso pojavile statistično značilne razlike v izvedbi gibalnih nalog, tako pred začetkom kot tudi po koncu vadbenega programa.
Keywords: Predšolski otroci, gibalne kompetence, TGMD-3, napredek, gibalne naloge.
Published in DKUM: 13.12.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,35 MB) |
6. Uporaba videoposnetka v športu : magistrsko deloRene Knedl, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse.
Keywords: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 42
Full text (2,58 MB) |
7. Vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenihSanja Đukić, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem delovnem okolju, v katerem čustva in medosebni odnosi igrajo vse pomembnejšo vlogo, postajajo osebne lastnosti in veščine ključne za oblikovanje delovne zavzetosti. Ena izmed pomembnejših kompetenc prihodnosti je čustvena inteligenca. Odkar umetna inteligenca prevzema vse več analitičnih in ponavljajočih se nalog, postajata čustvena inteligenca in zavzetost ključni za ohranjanje človeške vrednosti v delovnem okolju. Čustvena inteligenca omogoča učinkovito sodelovanje, prilagajanje spremembam, sproščenost pri delu ter vodenje z integriteto in posluhom za zaposlene, česar umetna inteligenca ne more nadomestiti. Zavzetost spodbuja motivacijo, odgovornost in kreativnost, ki so potrebne za inovacije in napredek v organizacijah, v katerih tehnologija sama ne more doseči enakega vpliva. V raziskavi smo preučevali vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenih v sodobnem slovenskem delovnem okolju. Uporabili smo vprašalnika UWES-9 za merjenje zavzetosti in WLEIS za merjenje čustvene inteligence, pri čemer je sodelovalo 215 anketirancev. Podatke smo obdelali s programsko opremo IBM SPSS 29, dodatno pa smo izvedli intervju z go. Urško Gerbajs, strokovnjakinjo na področju čustvene inteligence. Raziskava je pokazala, da zaposleni, ki so se udeležili usposabljanj s področja čustvene inteligence, izkazujejo višjo raven te kompetence v primerjavi s tistimi, ki usposabljanj niso obiskali. Prav tako so podjetja, v katerih delodajalci aktivno spodbujajo razvoj čustvene inteligence, dosegla višjo raven zavzetosti med zaposlenimi. Vodstveni kadri so pokazali višje vrednosti zavzetosti v primerjavi z ostalimi. Ugotovitve poudarjajo pomen spodbujanja čustvene inteligence v organizacijah, saj to prispeva k večji delovni zavzetosti in boljšim poslovnim rezultatom. Priporočamo izvedbo empiričnih raziskav v slovenskih podjetjih, da bi pridobili konkretne dokaze o učinkovitosti usposabljanj na področju čustvene inteligence in spodbudili podjetja k večjemu vlaganju v razvoj kadra.
Keywords: čustvena inteligenca, zavzetost, razvoj kadra, kompetence prihodnosti
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 40
Full text (923,95 KB) |
8. Digitalne kompetence in izzivi podjetjaZorica Jerič, 2024, master's thesis Abstract: Z omembo digitalizacije se srečujemo praktično na vsakem koraku. Vsaka literatura, spletna stran in članek nas usmerjajo k temu, da je treba dvigniti stopnjo ozaveščanja o pomembnosti digitalizacije, uporabi le-te in predvsem o njeni koristnosti. Industrijske revolucije so zahtevale tudi prilagoditev in razvoj zaposlenih, kar pa se v hitro spreminjajočem se okolju izkazuje kot toliko bolj pomembno in je ključno za rast podjetja, ustvarjanje prihodkov in zadrževanje kadrov. Digitalna revolucija ustvarja nove priložnosti, vpliva na in spreminja naš način delovanja, komuniciranje, tudi to, kdo smo in kdo želimo biti. Vpliva tudi na naš občutek za zasebnost, vzorce, navade in čas, namenjen prostemu času, razvoju kariere in veščin.
Namen magistrskega dela je v izbranem podjetju raziskati digitalne kompetence zaposlenih – stopnjo samostojnosti zaposlenih glede na vsebino in zahtevnost opravil. Želimo raziskati, katere digitalne kompetence so v izbranem podjetju najbolj razvite, stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v različnih starostnih skupinah, pripravljenost zaposlenih na dodatno izobraževanje na področju digitalizacije ter mnenje zaposlenih o vlaganju podjetja v razvoj in izobraževanje zaposlenih na področju digitalizacije.
Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili različne metode dela. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo s pregledom domače in tuje literature. Uporabili smo tudi metodo analize z namenom razčlenitve literature in navedbe dejstev različnih avtorjev s preiskovanega področja. Za pripravo empiričnega ali raziskovalnega dela je bila uporabljena metoda anketiranja oziroma kvantitativna metoda, in sicer na podlagi vprašalnika, ki smo ga oblikovali.
Ugotovljeno je bilo, da je stopnja razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v izbranem podjetju v povprečju na višji ravni skoraj na vseh raziskovanih področjih. Glede na ugotovljeno ima podjetje še priložnosti za nadaljnji razvoj zaposlenih kot tudi za dodatna vlaganja v izobraževanje na področju digitalnih kompetenc. Pripravljenost zaposlenih na nadaljnji razvoj in izobraževanje v delovnem kot tudi zasebnem času za podjetje predstavlja prednost za hitrejšo nadgradnjo znanj, prilagoditev načinov za pridobivanje znanja in različnih metod za izobraževanje zaposlenih. Pozornost pa je treba nameniti tudi medgeneracijskemu povezovanju in osredotočenosti na prilagajanje vsebin in metod različnim generacijam, pri čemer je lahko medgeneracijsko mentorstvo eden od načinov, ki bi za zaposlene in podjetje pomenil še dodatno povezovanje ter timsko delo.
Keywords: industrijske revolucije, digitalizacija, kompetence, digitalne kompetence
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 34
Full text (2,04 MB) |
9. Vpliv umetne inteligence na vodenjeAnita Jahiri, 2024, undergraduate thesis Abstract: Umetna inteligenca (UI) postaja ključen dejavnik za doseganje konkurenčne prednosti v podjetjih, saj omogoča večjo učinkovitost, natančnost in hitrost pri obdelavi podatkov ter sprejemanju odločitev. Kljub temu pa uvajanje UI prinaša številne izzive, kot so prilagoditev vodstvenih vlog, razvoj novih kompetenc in soočanje z etičnimi vprašanji, kot so zasebnost podatkov in vpliv na delovna mesta. Namen diplomske naloge je raziskati, kako UI vpliva na vodenje, prepoznati spremembe v vodstvenih vlogah in kompetencah ter razumeti, kako UI spreminja proces odločanja. Cilji diplomske naloge vključujejo opredelitev pojma vodenja in umetne inteligence, analizo vpliva UI na vodstvene vloge, raziskovanje sprememb v procesu odločanja ter proučitev etičnih izzivov pri uporabi UI. Naloga se osredotoča na spremembe, ki jih prinaša UI v tradicionalne vodstvene vloge, pri čemer vodje vse bolj prepuščajo rutinske naloge UI, medtem ko se sami osredotočajo na strateške in ustvarjalne dejavnosti. UI omogoča hitrejše in bolj informirane odločitve, vendar človeška presoja ostaja ključna pri soočanju z negotovostjo in dvoumnostjo. V nalogi so obravnavani tudi etični vidiki uporabe UI, pri čemer je poudarek na tem, da morajo vodje zagotoviti, da UI deluje v skladu z etičnimi načeli, kar vključuje zagotavljanje pravičnosti, transparentnosti in odgovornosti pri uvajanju te tehnologije. Ugotovljeno je bilo, da je za uspešno vodenje v dobi UI ključnega pomena, da vodje združijo tehnološko znanje, ki vključuje razumevanje osnovnih konceptov UI in analitike podatkov, z edinstvenimi človeškimi lastnostmi, kot so empatija, intuicija in etična presoja, kar bo omogočilo trajnostno in odgovorno poslovanje.
Keywords: umetna inteligenca, vodenje, odločanje, vodstvene kompetence
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,13 MB) |
10. Stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo : diplomsko deloBarbara Lokovšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Keywords: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 37
Full text (1,49 MB) |
