1. Kompetence trenerjev alpskega smučanjaTimi Gašperin, 2025, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil razviti kompetenčni model za trenerje alpskega smučanja, ki bi pomagal pri opredelitvi ključnih kompetenc, potrebnih za uspešno izvajanje trenerskih nalog v različnih situacijah, vključno s kriznimi. Raziskava je bila izvedena z uporabo dveh glavnih metod. Prvi del raziskave je vključeval teoretično analizo obstoječih virov, pri kateri smo uporabili komparativno in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo izvedli intervjuje z izbranimi trenerji alpskega smučanja, ki delujejo na najvišji ravni, pri čemer smo uporabili kvantitativno metodo za analizo podatkov in oblikovanje kompetenčnega modela. Rezultati raziskave so pokazali, da so za uspeh trenerjev ključne tako tehnične kot mehke kompetence, med katerimi izstopajo sposobnosti učinkovitega vodenja, motivacije, prilagajanja treningov individualnim potrebam športnikov ter obvladovanja kriznih situacij. Na osnovi ugotovitev smo razvili kompetenčni model, ki vključuje vse ključne kompetence za trenerje alpskega smučanja. Priporočamo, da se ta model vključi v programe usposabljanja in profesionalnega razvoja trenerjev, saj lahko znatno prispeva k izboljšanju njihove učinkovitosti ter sposobnosti obvladovanja izzivov, s katerimi se soočajo na terenu. Prav tako predlagamo, da se v prihodnosti izvedejo nadaljnje raziskave, ki bi podrobneje preučile vpliv stresnih delovnih pogojev na razvoj specifičnih kriznih kompetenc pri trenerjih alpskega smučanja. Keywords: vodenje in management, kompetence, kompetenčni model Published in DKUM: 23.04.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (3,11 MB) |
2. Organizacija in organiziranje2025 Abstract: Sodobna družba je družba organizacij. Organizacije so prostor, kjer se ljudje nahajamo v različnih oblikah, različnih dejavnostih in zasledujemo različne interese in cilje. Ravno tako se vprašanje organizacije skozi institucionalno, instrumentalno opredelitev in skozi oblikovanje organizacije razvija že od samih začetkov vzpostavitve znanstvenega raziskovanja s področja organizacijskih ved. Vprašanja, ki so vezana na organizacijo in organiziranje, izhajajo najprej iz percepcije človeka in razumevanja zakonitosti organizacij, ki jih je potrebno upoštevati tako v formalnem kot v neformalnem pogledu. V znanstveni monografiji z naslovom Organizacija in organiziranje smo povezali vsebinsko zaokrožena poglavja, ki so nastala v avtorstvu in soavtorstvu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter doktorskih študentov. Tematski sklopi so vezani na področja organizacije, saj upoštevajo kadrovski, procesni in informacijski vidik. Obravnavajo torej področje treh glavnih stebrov organizacije, ki skozi zgodovino pomenijo tudi odskočno desko za bodoči razvoj in raziskovanje organizacijskih ved. Keywords: organizacija, kompetence, družbena odgovornost, komunikacija, kakovost Published in DKUM: 18.04.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (6,26 MB) This document has many files! More... |
3. Kakovost zdravstvene nege in kompetence vodilnih medicinskih sesterAna Režek, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne izzive v zdravstvenem sektorju, vključno s pomanjkanjem kadrov in potrebo po izboljšanju kompetenc vodilnih medicinskih sester. Te kompetence so ključne za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene nege, ki temelji na učinkovitem vodenju timov, obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti zaposlenih. Zaradi vse večjih zahtev po zagotavljanju standardov kakovosti zdravstvene oskrbe so vodstvene veščine postale nepogrešljive za doseganje varne in kakovostne zdravstvene nege.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vodilne medicinske sestre razpolagajo z ustreznimi kompetencami za vodenje zaposlenih, ter raziskati, ali so te kompetence povezane s kakovostno zdravstveno nego. Proučili smo, ali obstajajo razlike v zaznavanju kompetenc glede na izobrazbo vodilnih medicinskih sester in ali dodatna izobraževanja ter delovne izkušnje prispevajo k njihovemu razvoju.
Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 25 vodilnih medicinskih sester iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal demografske podatke, samooceno kompetenc, pogostost kazalnikov kakovosti ter povezave med kompetencami in kakovostjo dela. Za preverjanje zanesljivosti vprašalnika je bil uporabljen Cronbachov alfa koeficient, ki je dosegel vrednost 0,893, kar kaže na visoko zanesljivost vprašalnika. Pri analizi podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, povprečne vrednosti in standardni odkloni. Uporabljene so bile tudi statistične metode, kot so Spearmanova korelacija, analiza variance (ANOVA) in linearna regresija za določanje povezanosti med spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati kažejo, da vodilne medicinske sestre na splošno visoko ocenjujejo svoje kompetence, predvsem na področjih načrtovanja, organizacije dela in postavljanja ciljev. Razlike med kompetencami, ki temeljijo na izobrazbi, niso bile statistično značilne (p > 0,05), kar nakazuje, da smer izobrazbe (zdravstvena nega ali management) ni pomembno vplivala na zaznavanje kompetenc. Linearna regresija je pokazala statistično pomembno povezavo med kompetencami vodij in kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Razprava potrjuje, da so kompetence vodilnih medicinskih sester ključne za kakovostno zdravstveno nego. Vodje z daljšimi delovnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem so poročale o večji samozavesti pri ocenitvi vodstvenih kompetenc. Kljub temu raziskava ni potrdila razlik glede na smer izobrazbe, kar nakazuje na univerzalnost pridobljenih vodstvenih kompetenc. Omejitve raziskave, kot so majhen vzorec in metoda samoocene, omejujejo generalizacijo rezultatov.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da kompetence vodilnih medicinskih sester pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne so kompetence na področju organizacije dela, načrtovanja in vodenja timov. Za izboljšanje kakovosti priporočamo razvoj celovitih programov izobraževanja, ki združujejo klinična znanja z vodstvenimi veščinami, ter uvedbo sistematičnega spremljanja kazalnikov kakovosti. Vodilne medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov zdravstvene nege. Keywords: Kakovost, vodja, zdravstvena nega, znanje vodij, kompetence vodij. Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (894,75 KB) |
4. Analiza kompetenc generacije z pri delu na daljavoTea Kršinar, 2024, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili generacijo Z, njene dejavnike zaposlitve ter pogled na delo na daljavo in v kolikšni meri ceni svobodo, ki jo prinašajo sodobne oblike dela. Spoznali smo oblike dela na daljavo, kriterije za uspešno opravljanje dela ter prednosti in slabosti, ki jih ta oblika dela predstavlja zaposlenim. Da pa delo poteka nemoteno, mora posameznik razviti določene kompetence. Skozi literaturo smo ugotovili, da so te kompetence komunikacijske in digitalne, vodstvene in organizacijske ter kompetence ohranjanja ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem ter kompetence upravljanja s človeškimi viri. Digitalne kompetence omogočajo uporabo potrebnih orodij, medtem ko organizacijske kompetence pomagajo pri upravljanju časa in nalog. Pomembno je tudi vzdrževati ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem, da se prepreči izgorelost, medtem ko kompetence upravljanja s človeškimi viri omogočajo ohranjanje motivacije in podpore zaposlenim na daljavo. Prisotnost navedenih kompetenc smo v magistrski nalogi preverjali pri generaciji Z.
V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o delu na daljavo ter kompetencah generacije Z. Uporabili smo programa Excel in SPSS, s pomočjo katerih smo preverili veljavnost hipotez. Uporabili smo statistično metodo t-test dveh neodvisnih spremenljivk, Pearsonov koeficient korelacije ter Friedmanov test. Spoznali smo, da ima generacija Z od vseh šestih kompetenc najbolje razvite digitalne kompetence. Ugotovili smo tudi, da bolj kot je delovni urnik fleksibilen, manj je ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, hkrati pa, da ne obstajajo statistično značilne razlike glede pomembnosti dela na daljavo kot dejavnika zaposlitve. Navsezadnje pa smo ugotovili, da pripadniki generacije Z najbolj cenijo fleksibilnost urnika pri delu na daljavo, medtem ko manj cenijo zmanjšanje osebnih stikov pri tej obliki dela. V prihodnosti bodo delodajalci primorani razvijati kompetence, ki so pomembne za delo na daljavo, če bodo to obliko dela želeli ohraniti oziroma še povečati stopnjo fleksibilnosti in svobode na delovnem mestu, ki je prihajajoči generaciji Z še posebej pomembna. Keywords: generacija Z, delo na daljavo, kompetence dela na daljavo Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,26 MB) |
5. Strokovna usposabljanja vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike : diplomsko deloNuša Forštnarič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Vzgojitelji pomembno vplivajo otrokov razvoj. Zato pomembno vplivajo na otrokov razvoj in se morajo stalno strokovno usposabljati. Vedno več slovenskih vzgojiteljev se vključuje v program gozdne pedagogike, ki se je pri nas začela uveljavljati v letu 2010. Gozdna pedagogika v nekaterih segmentih odstopa od Kurikuluma za vrtce, po katerem delajo slovenski javni vrtci. Tako se tudi strokovni razvoj vzgojiteljev, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, razlikuje od strokovnega razvoja ostalih vzgojiteljev, s tem pa tudi njihove strokovne kompetence. V teoretičnem delu smo predstavili gozdno pedagogiko, njene učinke ter vzgojitelje in vrtce v programu. Prav tako smo se posvetili strokovnemu usposabljanju vzgojiteljev za področje gozdne pedagogike in njihovim strokovnim kompetencam. V empiričnem delu so interpretirani odgovori intervjujev in rezultati le-teh. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, ki so vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za strokovno usposabljanje na tem področju. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji, vključeni v program gozdne pedagogike, skrbijo za svoj strokovni razvoj, v kolikšni meri se udeležujejo strokovnih usposabljanj in kakšen je njihov odnos do le-teh. Glede na odgovore smo spoznali, da se vzgojitelji z zanimanjem udeležujejo strokovnih usposabljanj, vendar jih pri tem zaustavlja nekaj ovir, kot so finance in čas. Menijo, da so usposabljanja zelo koristna in pomembna za njihovo delo ter razvoj. Keywords: gozd, gozdna pedagogika, vzgojitelj, strokovni razvoj, strokovne kompetence Published in DKUM: 28.02.2025; Views: 0; Downloads: 57
Full text (786,26 KB) |
6. Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacijeNuša Basle, 2024, doctoral dissertation Abstract: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov.
Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij.
V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe.
Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije.
Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij. Keywords: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model. Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 36
Full text (14,58 MB) |
7. Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja : magistrsko deloUrška Škrabl, 2024, master's thesis Abstract: Razširjeni program osnovne šole, čigar namen je prispevati k optimalnemu razvoju
učencev, predstavlja pomemben del izobraževalnega sistema v Sloveniji. Osnovnošolci
so že desetletja vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, ki skrbijo za številne vidike
razvoja učencev, obenem pa lajšajo skrbi zaposlenim staršem. Trenutno je slovenska šola
na prelomu sprememb omenjenega področja. Namesto podaljšanega bivanja se na
nekaterih šola uvaja bolj strukturiran razširjeni program, ki je po novem zapolnjen z
obširnejšo ponudbo dejavnosti, sicer pa ostaja prostovoljen in tako kot podaljšano
bivanje poteka v času po pouku. V teoretičnem delu smo opredelili pomen podaljšanega
bivanja, naloge učitelja, njegovo sodelovanje z drugimi, izzive pri delu ter vizijo njegove
prihodnosti v Sloveniji. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti razloge učiteljev v
podravski regiji za delo v podaljšanem bivanju, njihovo motiviranost, kompetentnost in
izzive pri delu, vidik sodelovanja z drugimi, pogled na delo in vizijo za naprej. Pri tem so
nas zanimale razlike med učitelji na osnovi delovnih izkušenj in smeri izobrazbe. Rezultati
anketnega vprašalnika so pokazali, da se za delo v podaljšanem bivanju najbolj
usposobljene čutijo izkušenejši učitelji in razredni učitelji. V okviru sprememb
razširjenega programa si želijo predvsem manj strukturiranih dejavnosti oziroma več
prostega časa za igro in gibanje. Keywords: osnovna šola, podaljšano bivanje, razširjeni program, kompetence, učitelji Published in DKUM: 10.01.2025; Views: 0; Downloads: 38
Full text (1,80 MB) |
8. Spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok po trimesečnem vadbenem programu : diplomsko deloLucija Repas, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu so predstavljene spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok na podlagi trimesečnega vadbenega programa. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, podrobneje se predstavljene faze gibalnega razvoja, opredeljeni so mejniki v gibalnem razvoju, prav tako so opisane gibalne kompetence, sposobnosti in spretnosti. Predstavljene so tudi lokomotorne in manipulacijske spretnosti v merskih nalogah TGMD-3. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni na podlagi merskih nalog TGMD-3 na neslučajnostnem vzorcu, ki je obsegal 201 otroka, ki je bil v šolskem letu 2023/24 vključen v enega izmed mariborskih vrtcev. Na podlagi empiričnega dela je bilo ugotovljeno, da obstaja razlika med začetnim stanjem in stanjem po koncu vadbenega programa, saj so vsi otroci napredovali v izvedbi kazalnikov posameznih gibalnih nalog. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da otrokom največ težav povzroča izvedba vodenja žoge na mestu z eno roko. Ugotovljeno je bilo tudi, da se med dečki in deklicami niso pojavile statistično značilne razlike v izvedbi gibalnih nalog, tako pred začetkom kot tudi po koncu vadbenega programa. Keywords: Predšolski otroci, gibalne kompetence, TGMD-3, napredek, gibalne naloge. Published in DKUM: 13.12.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,35 MB) |
9. Uporaba videoposnetka v športu : magistrsko deloRene Knedl, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse. Keywords: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 61
Full text (2,58 MB) |
10. Vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenihSanja Đukić, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem delovnem okolju, v katerem čustva in medosebni odnosi igrajo vse pomembnejšo vlogo, postajajo osebne lastnosti in veščine ključne za oblikovanje delovne zavzetosti. Ena izmed pomembnejših kompetenc prihodnosti je čustvena inteligenca. Odkar umetna inteligenca prevzema vse več analitičnih in ponavljajočih se nalog, postajata čustvena inteligenca in zavzetost ključni za ohranjanje človeške vrednosti v delovnem okolju. Čustvena inteligenca omogoča učinkovito sodelovanje, prilagajanje spremembam, sproščenost pri delu ter vodenje z integriteto in posluhom za zaposlene, česar umetna inteligenca ne more nadomestiti. Zavzetost spodbuja motivacijo, odgovornost in kreativnost, ki so potrebne za inovacije in napredek v organizacijah, v katerih tehnologija sama ne more doseči enakega vpliva. V raziskavi smo preučevali vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenih v sodobnem slovenskem delovnem okolju. Uporabili smo vprašalnika UWES-9 za merjenje zavzetosti in WLEIS za merjenje čustvene inteligence, pri čemer je sodelovalo 215 anketirancev. Podatke smo obdelali s programsko opremo IBM SPSS 29, dodatno pa smo izvedli intervju z go. Urško Gerbajs, strokovnjakinjo na področju čustvene inteligence. Raziskava je pokazala, da zaposleni, ki so se udeležili usposabljanj s področja čustvene inteligence, izkazujejo višjo raven te kompetence v primerjavi s tistimi, ki usposabljanj niso obiskali. Prav tako so podjetja, v katerih delodajalci aktivno spodbujajo razvoj čustvene inteligence, dosegla višjo raven zavzetosti med zaposlenimi. Vodstveni kadri so pokazali višje vrednosti zavzetosti v primerjavi z ostalimi. Ugotovitve poudarjajo pomen spodbujanja čustvene inteligence v organizacijah, saj to prispeva k večji delovni zavzetosti in boljšim poslovnim rezultatom. Priporočamo izvedbo empiričnih raziskav v slovenskih podjetjih, da bi pridobili konkretne dokaze o učinkovitosti usposabljanj na področju čustvene inteligence in spodbudili podjetja k večjemu vlaganju v razvoj kadra. Keywords: čustvena inteligenca, zavzetost, razvoj kadra, kompetence prihodnosti Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 52
Full text (923,95 KB) |