SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
POLINOMSKA PELLOVA ENAČBA
Anita Detela, 2010, diplomsko delo

Opis: Polinomska Pellova enačba je enačba oblike P^2 - D Q^2 = 1, kjer je D dani polinom, P in Q pa sta neznana polinoma istih spremenljivk kot D in tudi njuni koeficienti so iz istega polja ali kolobarja kot koeficienti polinoma D. Glavni problem pri reševanju polinomske Pellove enačbe je ugotoviti ali obstajajo netrivialne rešitve ali ne. Bistvo tega diplomskega dela je pokazati, da lahko opišemo rešitve polinomske Pellove enačbe v Z[X], če je znana ena rešitev iste enačbe (z istim D iz Z[X]) v kolobarju C[X]. Ko imamo enkrat rešitev (P,Q), kjer sta P, Q iz C[X], so vse rešitve v kolobarju Z[X] neke potence minimalne kompleksne rešitve. Prvo poglavje je namenjeno definiranju osnovnih pojmov, ki so pogosto uporabljeni skozi diplomsko delo. Razvita je tudi teorija, ki je potrebna kasneje za dokaz Masonovega izreka. V drugem poglavju je na kratko predstavljena Pellova enačba za števila in z njo povezane ugotovitve, ki so navdih pri raziskovanju polinomske Pellove enačbe, saj obstaja podobnost pri nekaterih sklepih. Glavna tema diplomskega dela je opisana v tretjem poglavju. S pomočjo Masonovega izreka zapišemo potreben pogoj za rešljivost polinomske Pellove enačbe in izkaže se, da je ta pogoj tudi zadosten, če je polinom D kvadraten polinom. Zatem je podana popolna karakterizacija rešitev polinomske Pellove enačbe, v primeru, ko le ta ima netrivialno rešitev. Zapisan je tudi dokaz posplošenega Nathansonovega rezultata. Na koncu je podanih nekaj primerov za polinom D četrte stopnje.
Ključne besede: kolobar, polinom, Masonov izrek, Pellova enačba, polinomska Pellova enačba
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 1798; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (444,07 KB)

2.
ODVAJANJA NA KOLOBARJIH IN OPERATORSKIH ALGEBRAH
Nejc Širovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge se seznanimo s strukturama prakolobar in polprakolobar. Na kolobarju vpeljemo pojme odvajanje, jordansko odvajanje ter jordansko trojno odvajanje. I. N. Herstein je leta 1957 dokazal, da je na prakolobarju brez elementov reda dva vsako jordansko odvajanje tudi odvajanje. V diplomski nalogi je predstavljen alternativni dokaz tega izreka, ki sta ga leta 1988 objavila M. Brešar in J. Vukman. J. Cusack je leta 1975 Hersteinov izrek posplošil na polprakolobarje brez elementov reda dva. V diplomskem delu je predstavljen dokaz tega izreka, ki ga je leta 1988 objavil M. Brešar. M. Brešar je leta 1989 dokazal, da je vsako jordansko trojno odvajanje na polprakolobarju brez elementov reda dva tudi odvajanje. V diplomski nalogi najdemo dokaz tega izreka s krepkejšimi predpostavkami. Predstavljena sta tudi nova rezultata, ki spominjata na prej omenjen Brešarjev rezultat. Drugi del diplomske naloge sega na področje funkcionalne analize. Osnova je rezultat P. R. Chernoffa, ki govori o linearnih odvajanjih na standardnih operatorskih algebrah realnega ali kompleksnega Banachovega prostora. Predstavljene so tudi različne posplošitve tega rezultata.
Ključne besede: kolobar, prakolobar, polprakolobar, operatorska algebra, odvajanje, jordansko odvajanje, jordansko trojno odvajanje.
Objavljeno: 11.11.2010; Ogledov: 1614; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (508,46 KB)

3.
KOLOBARJI POLINOMOV IN GRÖBNERJEVE BAZE
Maja Nemec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu najprej predstavimo osnovne definicije teorije kolobarjev, ki jih potrebujemo skozi celotno diplomsko delo. Nato se seznanimo še s pojmi kolobarjev polinomov ene in več spremenljivk ter noetherskimi kolobarji. Obravnavamo predvsem lastnosti, ki jih ima komutativni kolobar polinomov F[x_1‚x_2‚…,x_{n}], kjer je F polje. V preostalih poglavjih se posvetimo študiju Gröbnerjevih baz. Gre za končne množice generatorjev posameznih idealov kolobarja F[x_1‚x_2‚…,x_{n}]. Nato opišemo algoritem splošnega deljenja polinomov, kjer so polinomi iz F[x_1‚x_2‚…,x_{n}], ki ga rabimo v nadaljevanju. Nadalje povemo še nekaj o uporabnosti Gröbnerjevih baz. Med drugim dokažemo Buchbergerjev kriterij, ki igra ključno vlogo pri Buchbergerjevem algoritmu. S pomočjo omenjenega algoritma lahko poiščemo Gröbnerjevo bazo poljubnega danega ideala. Definiramo tudi pojma minimalne in reducirane Gröbnerjeve baze ter pogledamo kako iz Gröbnerjeve baze dobimo omenjeni bazi. Teorija Gröbnerjevih baz se izkaže za zelo koristno pri reševanju algebraičnih enačb, saj služi kot osnova pri reševanju sistemov enačb, kjer nastopajo nelinearni polinomi. Zato si na koncu pogledamo še eliminacijsko teorijo, ki pove kako iz nekega sistema enačb dobiti nove enačbe, ki ne vsebujejo vseh prvotnih spremenljivk.
Ključne besede: kolobar polinomov, noetherski kolobar, Gröbnerjeva baza, Buchbergerjev algoritem
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1606; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (285,53 KB)

4.
KITAJSKI IZREK O OSTANKIH
Nataša Plavčak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen kitajski izrek o ostankih; najprej v teoriji števil in nato v splošnih kolobarjih. Na začetku je na kratko predstavljena zgodovina kitajskega izreka o ostankih. Sledi kitajski izrek o ostankih v teoriji števil in primer. V nadaljevanju je podrobneje opisana struktura kolobarjev. Predstavljeni so tudi ideali in homomorfizmi kolobarjev ter izreki o izomorfizmih. Vse to je potrebno za razumevanje osrednjega dela diplome - kitajskega izreka o ostankih v splošnih kolobarjih. Na koncu je predstavljen subdirektni produkt kolobarjev, kjer imata pomembno vlogo prakolobar in polprakolobar.
Ključne besede: kitajski izrek o ostankih, kolobar, ideal, homomorfizem, direktni produkt, subdirektni produkt
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 1632; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (236,99 KB)

5.
JORDAN-HÖLDERJEV IZREK
Ana Skok, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen Jordan - Hölderjev izrek na strukturi modulov. Na začetku so na kratko predstavljeni osnovni pojmi kolobarjev, idealov in modulov. Nato se seznanimo šše z verižnimi pogoji, eksaktnimi zaporedji in kompozicijskimi vrstami, ki so potrebni za razumevanje celotnega diplomskega dela. Na koncu je predstavljen Jordan - Hölderjev izrek, ki ga dokažemo na dva različna načina. Pri prvem načinu si pomagamo s pomočjo pojma dolžina modula, medtem ko se pri drugem načinu dokazovanja opremo na Schreierjev izrek.
Ključne besede: kolobar, modul, verižni pogoj, eksaktno zaporedje, kompozicijska vrsta, Jordan - Hölderjev izrek
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 704; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (231,22 KB)

6.
Uporaba metod matematičnega programiranja za določitev optimalne strukture kolobarja
Jožef Vinčec, 2012, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrskega dela je določitev optimalne strukture kolobarja pod določenimi pogoji za modelno zelenjadarsko kmetijo. V ta namen so bila razvita 3 glavna podporna orodja, ki obsegajo naslednje delovne faze: 1. faza obsega razvoj tehnološko-ekonomsko simulacijskega modela 'Pr.KALK', s katerim se tehnološki podatki o posamezni pridelavi prenesejo v numerološko obliko, ki definira upravičenost pridelave. Izbrani podatki posamezne pridelave so nato preneseni v 2. fazo, za katero je zgrajen model 'Pr.OPTI'. Ta je namenjendoločitvi optimalne strukture kolobarja. Sestava kolobarja se nato prenese v 3. fazo, kjer s pomočjo orodja 'Pr.GANTT' na pregleden način upravljamo s planiranjem proizvodnje na kmetiji. V raziskavi sta predpostavljena 2 scenarija, po katerih se določa omejitev stroškov ročnega in strojnega dela ter strošek gnojenja. V prvem scenariju se omejitve postavijo 'ročno'. V drugem scenariju pa so omejitve določene s pomočjo metode linearnega programiranja, kjer so stroški predmet minimiranja in nato preneseni v model tehtanega ciljnega programiranja, nadgrajenega s kazensko funkcijo kot omejitvijo. Primerjava obeh postopkov nam kaže, da dobljeni rezultati s pomočjo metodologije po 2. scenariju v treh primerih od štirih generiranih v primerjavi s 1. scenarijem dosegajo višji finančni rezultat, kateri je opredeljen kot glavni cilj v modelnem orodju. Gantogramska tehnika je vpeljana v metodologijo načrtovanja kolobarja, kjer na pregleden način prikažemo tako celotni kolobar, kakor tudi časovne dogodke.
Ključne besede: simulacijski modeli, matematično programiranje, ciljno programiranje, gantogram, kolobar
Objavljeno: 26.07.2012; Ogledov: 1326; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na gospodarjenje z dušikom v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Simona Caf, 2013, diplomsko delo

Opis: V letih od 2009 do 2011 smo v SV Sloveniji izvedli 3 ločene poljske mikroposkuse (naključni bloki v štirih ponovitvah), kjer smo ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na količino akumuliranega dušika, količino simbiotsko vezanega dušika, C : N razmerje v organski snovi dosevka, vpliv dosevka na mineralni dušik v tleh pred setvijo koruze (Zea mays L.) in na navidezni ostanek dušika v tleh (NODT) po spravilu koruze. Ugotavljali smo tudi vpliv dosevka in gnojenja na pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze kot naslednje poljščine v kolobarju. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: mnogocvetna ljuljka, inkarnatka 1, kontrola (brez predposevka), po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1 in inkarnatka 2, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1 in kontrolno obravnavanje brez predposevka. Dosevkov nismo gnojili, spravili smo jih na 2 načina: nepokošeno zaorano in pokošeno zaorano. Rezultati so bili združeni v eno statistično analizo. V poskusih je inkarnatka akumulirala signifikantno največ dušika, mnogocvetna ljuljka pa se je bolje izkazala v črpanju mineralnega dušika iz tal. V organski snovi mnogocvetne ljuljke je bilo široko C : N razmerje (50 : 1), kar je vplivalo na manjši pridelek koruze. V obravnavanju, kjer smo koruzo po inkarnatki 2 pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze statistično na istem nivoju kot v obravnavanju z inkarnatko 1, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Način spravila dosevkov ni imel signifikantnega vpliva na pridelek koruze, vsebnost dušika v pridelku koruze in na navidezni ostanek dušika v tleh. Najmanj navideznega ostanka dušika v tleh je ostalo v obravnavanjih brez predposevka, največ pa pod obravnavanjih z inkarnatko. Inkarnatka se je v primerjavi z mnogocvetno ljuljko in kontrolo brez predposevka pokazala kot zelo dober predposevek koruzi, saj je povečala pridelek koruze in zmanjšala potrebe po gnojenju z dušikom.
Ključne besede: inkarnatka, mnogocvetna ljuljka, dušik, gnojenje, kolobar, koruza
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 1250; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (712,78 KB)

8.
VKLJUČEVANJE ZRNATIH STROČNIC V KOLOBAR NA KMETIJAH USMERJENIH V PRIREJO MLEKA
Metod Blagotinšek, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Obseg pridelave zrnatih stročnic v Sloveniji je še vedno pod želenim nivojem, saj je z zrnatimi stročnicami posejanih le 0,23 odstotkov vseh površin. Slovenija tako uvozi 70 % beljakovin, največji problem pa predstavlja uvoz transgene soje preko oceana. Namen diplomskega dela je na podlagi ankete preveriti, kaj je glavni razlog za takšno stanje v Sloveniji. Anketa je bila izvedena na območju Savinjske regije. Anketirane so bile mlečno pridelovalne kmetije, ki obdelujejo več kot 5 hektarjev njiv in so vključene v mlečno proizvodnjo »Pridelano/proizvedeno brez GSO«. Rezultati ankete kažejo, da se zrnate stročnice pridelujejo zgolj pri 23% anketirancev. Največji razlog za slabo zastopanost stročnic v kolobarju je pomanjkanje pridelovalnih površin. So pa rezultati ankete pokazali, da je soja zastopana v prehrani živali, pri 47 % anketirancev, druga polovica pa meni, da je soja prevelik strošek. Velik problem se kaže tudi v slabi informiranosti o pridelavi in krmni vrednosti soje, prav tako je le 10 % anketirancev seznanjenih, kako naj bi skupna Evropska politika vzpodbudila pridelavo leguminoz. Le 37 % anketirancev meni, da se bo pridelava zrnatih stročnic povečala do leta 2020, predvsem zaradi denarnih spodbud. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da kmetje ne verjamejo v učinkovitost denarnih vzpodbud. Za leto 2015 je iz neposrednih plačil namenjenih 2 % nacionalne ovojnice za shemo proizvodno vezane podpore–podpora za beljakovinske rastline. Za leto 2015 znaša višina podpore na hektar površin posejanih z beljakovinskimi rastlinami 419 EUR.
Ključne besede: zrnate stročnice, soja, kolobar, proteinska krma.
Objavljeno: 04.05.2015; Ogledov: 851; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (690,75 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici