| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zmožnost pripovedovanja zgodbe učencev 3. razreda
Anamarija Pojbič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stopnjo koherentnosti in kohezivnosti pri pripovedovanju otrok. Poleg tega nas je zanimalo tudi, ali obstajajo razlike v povprečni rabi vseh, enostavčnih in večstavčnih povedi ter v povprečju uporabljenih besed v vseh, enostavčnih in večstavčnih povedih, glede na starost. Na koncu smo preučili še, ali učenci slikovno gradivo razporedijo v smiselno zaporedje in svoji zgodbi podajo naslov ter ali je ta nenavaden. V raziskavi je sodelovalo dvaindvajset otrok 3. razreda. Pri preverjanju smo uporabili niz petih sličic. Rezultati so pokazali, da je pri učencih bila koherentnost in kohezivnost prisotna. Stopnja koherentnosti in kohezivnosti je bila visoka. Prav tako nismo opazili razlik pri ocenjevanju koherentnosti in kohezivnosti zgodbe glede na spol, tako moški kot ženske so prejeli enako število točk. Med otroki glede na starost razlik v povprečni rabi vseh, enostavčnih in večstavčnih povedi nismo opazili. Razlika se je pokazala šele pri povprečni rabi besed v vseh, enostavčnih in večstavčnih povedih, povprečje je bilo višje pri starejših učencih. Rezultati so pokazali tudi, da so vsi učenci svoji zgodbi podali naslov in niz sličic razporedili v smiselno zaporedje. Vsi učenci so zgodbi podali nenavaden naslov.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, koherentnost, kohezivnost
Objavljeno: 25.11.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu
Mihaela Kukovec, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu je bil namen preveriti, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikah in kakšen je njihov razvoj pripovedovanja v določenem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj otrokovega govora od predšolskega obdobja. Ker ima veliki vpliv na pripovedovanje otroka poslušanje, smo opredelili tudi pomen in dejavnike poslušanja. Osrednja tema zaključnega dela je pripovedovanje zgodbe, zato opredeljuje tudi spodbujanje pripovedovanja, razvoj pripovedovanja in dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje. Dotaknili smo se tudi otrokovih prvih zgodb in ocenjevanje zgodb glede na kriterije koherentnosti in kohezivnosti. V empiričnem delu je bil namen ugotoviti, kakšen je napredek pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo izvedeno v obdobju petih mesecev. Zanimalo nas je, kako otroci pripovedujejo zgodbe ob slikah, predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko dosežejo otroci v 1. razredu. Iz dobljenih podatkov smo rezultate združili v tabele in jih interpretirali. Večina otrok je v obdobju petih mesecev pri pripovedovanju napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek zelo očiten, pri drugih majhen. Pri preverjanju je sodelovalo tudi nekaj otrok, kjer napredka med prvim in drugim preverjanjem ni bilo.
Ključne besede: govor, pripovedovanje, poslušanje, koherentnost, kohezivnost.
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

3.
Besedilotvorna sredstva v izbranih turističnooglaševalskih zgibankah
Silvija Repas, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Besedilotvorna sredstva v izbranih turističnooglaševalskih zgibankah je razdeljena na dva dela: na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu predstavimo temeljne definicije in opredelitve besedila, preko besedilnosti preidemo na teorijo koherentnosti in kohezivnosti ter si podrobneje ogledamo sredstva kohezije oziroma t. i. besedilotvorna sredstva. Ker smo delali s turističnooglaševalskimi besedili, ne moremo mimo večkodnosti, ki je pri takšnih besedilih zelo pomembna. V teoretičnem delu se dotaknemo tudi značilnosti jezika v turističnih besedilih ter tako pridemo tudi do sloganov. V empiričnem delu naloge analiziramo izbrani vzorec, in sicer je bilo to dvaindvajset turističnooglaševalskih zgibank. Z analizo skušamo dokazati, da je raba besedilotvornih sredstev v turističnooglaševalskih besedilih v veliki meri inovativna in da imajo slikovni in vizualni elementi veliko vlogo. V analizi poskušamo določiti, katera sredstva vezanja besedilnih enot prevladujejo v izbranem vzorcu zgibank. Na konkretnih primerih smo pregledali in analizirali rabo sredstev vezanja besedilnih enot. Ugotovili smo, da so v turističnooglaševalskih besedilih sredstva vezanja besedilnih enot res inovativna in da je večkodnost izrednega pomena pri sestavi dobrega primera turističnooglaševalske zgibanke.
Ključne besede: besedilnost, kohezivnost, turističnooglaševalska besedila, besedilotvorna sredstva, večkodnost
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 614; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (35,22 MB)

4.
Malčkova prva zgodba
Janja Brodnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Malčkova prva zgodba je namen preveriti in proučiti, kako otroci ob prvič videni sliki pripovedujejo zgodbo. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, vse od prvih glasov do prvih stavkov, kako spodbuditi razvoj govora ter kateri dejavniki vplivajo na razvoj govora. Dotaknili smo se tudi mišljenja otrok in njihove domišljije, prvih malčkovih zgodb, pripovedovanja zgodbe ter ocenjevanja zgodb po Marjanovič Umek. V empiričnem delu je bil namen raziskati in ugotoviti, ali so otroci, stari tri do štiri leta, med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo v razmaku sedmih mesecev, napredovali v svojem pripovedovanju zgodb ob sliki. Zanimalo nas je, ali so otroci pripravljeni pripovedovati zgodbo ob prvič videni sliki ter ali so otroci izbrali pravljično značilen konec ter začetek zgodbe pri svojem pripovedovanju. Predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko ti otroci dosežejo s pripovedovanimi zgodbami. Na podlagi vseh dobljenih podatkov smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je slaba polovica otrok v teh sedmih mesecih na področju pripovedovanja zgodbe napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši. Med vsemi je bilo tudi nekaj otrok, kjer napredka ni bilo zaznati, saj so pri obeh preverjanjih dosegli enako število točk.
Ključne besede: predšolski otrok, govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost in kohezivnost
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 1340; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Kohezivno-konektorska sredstva v besedilih, nastalih v predvolilnih obdobjih
Mira Krajnc Ivič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Semiotika razume besedilo kot sestavljeni znak, raziskovan s semantičnega, skladenjskega in pragmatičnega vidika. Slednji vključuje jezikovnega uporabnika, saj le njemu označevalec evocira označenca in obratno. To je smiselno upoštevati tudi pri analizi kohezivno-konektorskih jezikovnih sredstvih kot jezikovnih znakih, ki tvorijo besedilo in kažejo vibriranje jezika s prostorom, časom in človekom.
Ključne besede: slovenščina, besedilo, diskurz, besedilnost, koneksija, kohezivnost
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 661; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (483,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
BESEDILNOSKLADENJSKE ZNAČILNOSTI BESEDIL S TELEVIZIJSKIH SOOČENJ O VOLITVAH 2012
Polona Završnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali besedila televizijskih soočenj s predsedniških volitev 2012. Na volitvah 2012 so se predstavili trije kandidati za predsednika države: Borut Pahor, dr. Danilo Türk ter dr. Milan Zver. Kljub različnim političnim nazorom in programom je vsem trem politikom skupno to, da želijo ohraniti oziroma pridobiti zaupanje volivcev. To počnejo na različne načine, nekateri z vplivanjem na čustva, drugi z držo in osebnostjo – vse to pa se odraža v njihovem načinu sporočanja, rabi jezika. V političnih kampanjah se politiki oglašujejo na različne načine, eden izmed njih je tudi soočanje mnenj v javnosti oziroma televizijsko soočenje. V analizi smo zajeli besedila, ki so jih kandidati tvorili na televizijskih soočenjih komercialne televizije POP TV. Tovrstna besedila štejemo med politična oglaševalska besedila. V diplomski nalogi smo se osredotočili na javna in spontano tvorjena besedila politikov. Gradivo, ki smo ga v analizi uporabili, smo pridobili s transkribiranjem omenjenih soočenj. Preko analize smo prišli do zaključka, da je vsak kandidat uporabljal določeno prepričevalno strategijo; Pahor je vplival predvsem s čustvi, Zver je poskušal omajati zaupanje volivcev v protikandidate, Türk pa je skušal volivce prepričati s svojo držo, osebnostjo in podobo. Poleg tega smo z analizo dokazali, da politiki ne upoštevajo sporočevalnih načel, kršijo predvsem sodelovalno načelo ter vljudnostno načelo. Do kršitev sodelovalnega načela in njegovih maksim pride takrat, ko se kandidati želijo izogniti neugodnemu vprašanju, maksime vljudnostnega načela kandidati kršijo s pretirano samohvalo in grajo protikandidatov. Ugotovili smo, da se v besedilih pojavljajo skladenjske strukture, tipične za spontana besedila (vračanja, napačni začetki, mašila) ter da so politična besedila, kljub spontanosti, kohezivno in koherentno dobro povezana.
Ključne besede: televizijsko soočenje, politični jezik, prepričevalne strategije, besedilo, kohezivnost, koherentnost.
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1175; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici