| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zmožnost pripovedovanja zgodbe učencev 3. razreda
Anamarija Pojbič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti stopnjo koherentnosti in kohezivnosti pri pripovedovanju otrok. Poleg tega nas je zanimalo tudi, ali obstajajo razlike v povprečni rabi vseh, enostavčnih in večstavčnih povedi ter v povprečju uporabljenih besed v vseh, enostavčnih in večstavčnih povedih, glede na starost. Na koncu smo preučili še, ali učenci slikovno gradivo razporedijo v smiselno zaporedje in svoji zgodbi podajo naslov ter ali je ta nenavaden. V raziskavi je sodelovalo dvaindvajset otrok 3. razreda. Pri preverjanju smo uporabili niz petih sličic. Rezultati so pokazali, da je pri učencih bila koherentnost in kohezivnost prisotna. Stopnja koherentnosti in kohezivnosti je bila visoka. Prav tako nismo opazili razlik pri ocenjevanju koherentnosti in kohezivnosti zgodbe glede na spol, tako moški kot ženske so prejeli enako število točk. Med otroki glede na starost razlik v povprečni rabi vseh, enostavčnih in večstavčnih povedi nismo opazili. Razlika se je pokazala šele pri povprečni rabi besed v vseh, enostavčnih in večstavčnih povedih, povprečje je bilo višje pri starejših učencih. Rezultati so pokazali tudi, da so vsi učenci svoji zgodbi podali naslov in niz sličic razporedili v smiselno zaporedje. Vsi učenci so zgodbi podali nenavaden naslov.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, koherentnost, kohezivnost
Objavljeno: 25.11.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu
Mihaela Kukovec, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu je bil namen preveriti, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikah in kakšen je njihov razvoj pripovedovanja v določenem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj otrokovega govora od predšolskega obdobja. Ker ima veliki vpliv na pripovedovanje otroka poslušanje, smo opredelili tudi pomen in dejavnike poslušanja. Osrednja tema zaključnega dela je pripovedovanje zgodbe, zato opredeljuje tudi spodbujanje pripovedovanja, razvoj pripovedovanja in dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje. Dotaknili smo se tudi otrokovih prvih zgodb in ocenjevanje zgodb glede na kriterije koherentnosti in kohezivnosti. V empiričnem delu je bil namen ugotoviti, kakšen je napredek pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo izvedeno v obdobju petih mesecev. Zanimalo nas je, kako otroci pripovedujejo zgodbe ob slikah, predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko dosežejo otroci v 1. razredu. Iz dobljenih podatkov smo rezultate združili v tabele in jih interpretirali. Večina otrok je v obdobju petih mesecev pri pripovedovanju napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek zelo očiten, pri drugih majhen. Pri preverjanju je sodelovalo tudi nekaj otrok, kjer napredka med prvim in drugim preverjanjem ni bilo.
Ključne besede: govor, pripovedovanje, poslušanje, koherentnost, kohezivnost.
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

3.
Malčkova prva zgodba
Janja Brodnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Malčkova prva zgodba je namen preveriti in proučiti, kako otroci ob prvič videni sliki pripovedujejo zgodbo. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, vse od prvih glasov do prvih stavkov, kako spodbuditi razvoj govora ter kateri dejavniki vplivajo na razvoj govora. Dotaknili smo se tudi mišljenja otrok in njihove domišljije, prvih malčkovih zgodb, pripovedovanja zgodbe ter ocenjevanja zgodb po Marjanovič Umek. V empiričnem delu je bil namen raziskati in ugotoviti, ali so otroci, stari tri do štiri leta, med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo v razmaku sedmih mesecev, napredovali v svojem pripovedovanju zgodb ob sliki. Zanimalo nas je, ali so otroci pripravljeni pripovedovati zgodbo ob prvič videni sliki ter ali so otroci izbrali pravljično značilen konec ter začetek zgodbe pri svojem pripovedovanju. Predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko ti otroci dosežejo s pripovedovanimi zgodbami. Na podlagi vseh dobljenih podatkov smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je slaba polovica otrok v teh sedmih mesecih na področju pripovedovanja zgodbe napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši. Med vsemi je bilo tudi nekaj otrok, kjer napredka ni bilo zaznati, saj so pri obeh preverjanjih dosegli enako število točk.
Ključne besede: predšolski otrok, govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost in kohezivnost
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 1339; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Sistematičnost kot imanentna lastnost modernega prava
Denis Magyar, 2016, magistrsko delo

Opis: Avtor obravnava sistematičnost kot imanentno lastnost modernega prava. Ugotavlja, da ta ni bila prisotna pri vseh zgodovinskih pojavnih oblikah prava, ampak se je oblikovala šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Razumevanje prava kot sistema zahteva jasno opredelitev koncepta sistemske ustrojenosti. Pri tem opaža, da se lahko splošni nauki o sistemih aplicirajo tudi na področje prava. Toda pravni sistem se od ostalih (ne)družbenih sistemov bistveno razlikuje, saj so njegovi elementi normativne kvalitete. Zaradi tega se morajo meje med pravnim sistemom in njegovim okoljem jasno določiti, saj lahko pravne posledice pripisujejo le pravni elementi. Obravnavanje prava kot sistema omogoča, da razvijemo številne koncepte pravnega sistema. Ni namreč vseeno, če pravo obravnavamo kot sistem hierarhično ali znanstveno razvrščenih pravnih pravil, ga razumemo kot zaprto ali odprto strukturo, opazujemo njegovo notranjo ali zunanjo ustrojenost, ali ga obravnavamo v njegovi idealni obliki ali kot približek temu idealu. Pravni sistem ima štiri poglavitne lastnosti, ki zagotavljajo njegovo sistematičnost. Enotnost izhaja iz t.i. temeljnega pravila, katerega poglavitna naloga je vnašanje enotnosti v pravno materijo. Koherentnost, popolnost in določnost pravnega sistema se medtem nanašajo na zahtevo, da v pravu ni pretiranih pravnih praznin, protislovij in nedoločnosti. Ker se tem pomanjkljivostim ni možno izogniti v celoti, je potrebno poiskati načine njihovega odpravljanja. Zadnje poglavje se nanaša na ugotovitev, da je koncept pravnega sistema tesno povezan s pravno razlago. Poglavitna pri tem je razlaga s pomočjo sistema, ki zajema sistematično in sistemskoskladno razlago. Avtor odgovarja tudi na številna druga vprašanja, katerih poznavanje je nujno za razumevanje glavnih tem magistrskega dela. Podrobneje prikaže razlikovanje med pravnimi pravili in pravnimi določili, normativnimi konflikti in konkurenco pravnih pravil, razveljavitvijo in neuporabo protislovnih pravnih pravil ter pravnim sistemom in pravnim redom. Zato lahko delo razumemo kot zaokrožen prikaz sistematičnosti kot imanentne lastnosti modernega prava.
Ključne besede: sistematičnost, pravni sistem, pravni red, enotnost, koherentnost, popolnost, določnost, sistematična razlaga, sistemskoskladna razlaga
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 947; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (782,07 KB)

5.
BESEDILNOSKLADENJSKE ZNAČILNOSTI BESEDIL S TELEVIZIJSKIH SOOČENJ O VOLITVAH 2012
Polona Završnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali besedila televizijskih soočenj s predsedniških volitev 2012. Na volitvah 2012 so se predstavili trije kandidati za predsednika države: Borut Pahor, dr. Danilo Türk ter dr. Milan Zver. Kljub različnim političnim nazorom in programom je vsem trem politikom skupno to, da želijo ohraniti oziroma pridobiti zaupanje volivcev. To počnejo na različne načine, nekateri z vplivanjem na čustva, drugi z držo in osebnostjo – vse to pa se odraža v njihovem načinu sporočanja, rabi jezika. V političnih kampanjah se politiki oglašujejo na različne načine, eden izmed njih je tudi soočanje mnenj v javnosti oziroma televizijsko soočenje. V analizi smo zajeli besedila, ki so jih kandidati tvorili na televizijskih soočenjih komercialne televizije POP TV. Tovrstna besedila štejemo med politična oglaševalska besedila. V diplomski nalogi smo se osredotočili na javna in spontano tvorjena besedila politikov. Gradivo, ki smo ga v analizi uporabili, smo pridobili s transkribiranjem omenjenih soočenj. Preko analize smo prišli do zaključka, da je vsak kandidat uporabljal določeno prepričevalno strategijo; Pahor je vplival predvsem s čustvi, Zver je poskušal omajati zaupanje volivcev v protikandidate, Türk pa je skušal volivce prepričati s svojo držo, osebnostjo in podobo. Poleg tega smo z analizo dokazali, da politiki ne upoštevajo sporočevalnih načel, kršijo predvsem sodelovalno načelo ter vljudnostno načelo. Do kršitev sodelovalnega načela in njegovih maksim pride takrat, ko se kandidati želijo izogniti neugodnemu vprašanju, maksime vljudnostnega načela kandidati kršijo s pretirano samohvalo in grajo protikandidatov. Ugotovili smo, da se v besedilih pojavljajo skladenjske strukture, tipične za spontana besedila (vračanja, napačni začetki, mašila) ter da so politična besedila, kljub spontanosti, kohezivno in koherentno dobro povezana.
Ključne besede: televizijsko soočenje, politični jezik, prepričevalne strategije, besedilo, kohezivnost, koherentnost.
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 1175; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Laser in njegova uporaba
Stanislava Toplak, 2009, diplomsko delo

Opis: Laserska svetloba se od navadne svetlobe razlikuje po nekaterih zanimivih lastnostih kot so monokromatičnost, koherentnost, majhen divergentni kot in možnost velike gostote energije. Te lastnosti pogojujejo tudi njegovo uporabo v medicini, tehniki in na drugih področjih. Namen diplomske naloge je podati teoretične osnove za razumevanje delovanja in uporabe laserja ter pripraviti nekaj elektronskih prosojnic in poskusov, ki bodo učiteljem v pomoč pri poučevanju. Elektronske prosojnice so izdelane interaktivno in prikazujejo povezavo lastnosti laserske svetlobe z uporabo. Opisani so štirje poskusi. Prva dva prikazujeta interferenco in uklon. Druga dva prikazujeta uporabo laserja za merjenje majhnih razdalj in določanje dioptrije. Prosojnice in poskuse lahko pri poučevanju uporabimo za motivacijo ali pa kot podporo podajanju učnih vsebin.
Ključne besede: laser, laserska svetloba, valovanje, koherentnost, monokromatičnost, laserska kirurgija, merilni laser, obdelava materialov, poskusi z laserjem.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 4874; Prenosov: 686
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici