| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Strateške matematične igre s pravilom “3 v vrsto” v predšolskem obdobju : diplomsko delo
Tadeja Selič Mlakar, 2022, diplomsko delo

Opis: Z matematiko se srečujemo na vsakem koraku našega življenja in je za nas tudi zelo pomembna ter uporabna. Z njo se zelo zgodaj srečajo tudi otroci, že v predšolskem obdobju. Pri tem imamo zelo pomembno vlogo odrasli, ki moramo otrokom omogočiti čim bolj pester nabor matematičnih izkušenj. To je najlažje narediti z uporabo različnih načrtovanih in spontanih matematičnih dejavnosti, najpogosteje izvedenih preko igre. Cilj te diplomske naloge je bil raziskati, kako otroci posegajo po matematičnih dejavnostih ter kaj jim njihov miselni razvoj omogoča in česa ne. V raziskavi smo izvedli tri različne igre, ki temeljijo na pravilu tri v vrsto in skušali ugotoviti, kako jih otroci igrajo, kaj jim dela težave in kaj je značilno za njihovo razmišljanje pri igranju. V raziskavo so bili vključeni otroci stari od 3 do 6 let. Otrokom smo igre najprej predstavili in nato smo jih opazovali pri igri ter beležili, katera pravila razumejo ter katerih ne. Nato smo igre pustili na različnih mestih ter beležili, v kolikšni meri jih otroci samostojno vzamejo ter jih igrajo. Na koncu pa smo igre razdelili tudi otrokom, da so jih doma igrali s starši in njihove vtise pridobili tudi na podlagi kratkega anketnega vprašalnika. Prišli smo do ugotovitve, da večina otrok razume vsa pravila iger, da se za te igre v največji meri odločajo ob spodbudi odraslega in da so bile tudi staršem te igre zanimive.
Ključne besede: matematika, otrok, kognitivni razvoj, igra
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
Poosebljanje pri predšolskih otrocih
Karin Štrtak, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje pojav poosebljanja pri predšolskih otrocih. Poosebljanje je naraven pojav, pri katerem otroci neživim stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Predšolski otroci si zunanji svet okrog sebe razlagajo predvsem z lastnega vidika. S poosebljanjem in drugimi miselnimi procesi v predšolskem obdobju se je ukvarjal Jean Piaget, ki se uvršča med največje teoretike na področju kognitivnega razvoja. Iz tega razloga je njegova teorija vključena v teoretični del diplomskega dela. Praktično raziskovanje se osredotoči na pojavljanje poosebljanja v predšolskem obdobju in poskuša ugotoviti, ali je poosebljanje povezano s starostjo in spolom otrok. Raziskava poteka s pomočjo individualnih pogovorov s predšolskimi otroki, izvedenih v različnih vrtcih. Za omenjene individualne pogovore je bil uporabljen vprašalnik, ki sta ga izdelala Kayoko Inagaki in Giyoo Hatano. Ugotovitve izvedene raziskave kažejo, da otroci v predšolskem obdobju vsekakor poosebljajo in da je proces poosebljanja povezan s starostjo otrok, medtem ko spol predšolskih otrok pri poosebljanju ni pomemben.
Ključne besede: predšolski otroci, kognitivni razvoj, simbolna igra, poosebljanje, animizem
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (796,72 KB)

3.
Vpliv staršev na celostni razvoj dojenčka
Zala Peretin, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen in poslanstvo staršev je, da otroku omogočijo zdravo, varno in brezskrbno otroštvo, kar pa je še posebej zahtevno v prvem letu življenja, ko je dojenček najmanj samostojen, a hkrati najbolj pogumen in željan raziskovati okolje, v katerem živi. Tako starši vsakodnevno, zavedno in nezavedno, vplivajo na celostni razvoj svojih dojenčkov. V diplomskem delu smo raziskovali, kakšen je vpliv staršev na posamezna področja dojenčkovega razvoja, in sicer gibalnega, socio-emocionalnega ter kognitivnega in govornega. V teoretičnem delu smo raziskali in zapisali že preučena teoretična in empirična dognanja glede delovanja družin in vpliva staršev na specifična področja dojenčkovega razvoja, v empiričnem delu pa smo nato vpliv staršev na dojenčke tudi sami raziskali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja.
Ključne besede: vpliv staršev, dojenček, gibalni razvoj, socio-emocionalni razvoj, kognitivni in govorni razvoj
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 1013; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva
Kaja Ričnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva. Raziskava se je odvijala v osnovnih šolah severovzhodne Slovenije, in sicer na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, v OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, na OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Izvedena je bila na vzorcu 306 učencev, starih od 9 do 11 let. V raziskavo je bilo vključenih 138 deklic in 168 dečkov. Podatke smo pridobili v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke o telesni samopodobi in športni dejavnosti smo pridobili s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Uporabili smo »Vprašalnik o telesni samopodobi«, kjer so bila vprašanja vezana na telesno samopodobo in so ga izpolnili učenci. Drugi anketni vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, s katerim smo želeli pridobiti podatke o športnem udejstvovanju otrok, pa so izpolnili starši otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Merjenci so bili na podlagi športne dejavnosti razdeljeni na tri skupine: nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Zbrane podatke smo nato obdelali s pomočjo računalniškega programa s statističnim programom SPSS. Razlike v telesni samopodobi glede na športno dejavnost ločeno po spolu smo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA). Primerjava med dečki in deklicami v skupni telesni samopodobi kaže bistveno boljše vrednotenje telesne samopodobe pri dečkih kot pri deklicah. Največje razlike v vrednotenju smo ugotovili med zelo športno dejavnimi dečki in srednje športno dejavnimi deklicami. Podobno svojo skupno telesno samopodobo ocenjujejo nizko športno dejavni dečki in zelo športno dejavne deklice. Zanimivo je, da se razlike med športno bolj oziroma manj aktivnimi deklicami pokažejo pri telesni samopodobi, ne pa tudi pri splošni.
Ključne besede: samospoštovanje, telesni razvoj, kognitivni razvoj, gibalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1103; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Raziskovanje osnovnih kognitivnih konceptov za predšolske otroke iz drugačnega kulturnega okolja
Petra Veber, 2018, diplomsko delo

Opis: Osnovni kognitivni koncepti so osnovne reprezentacije, ki jih uporabljajo otroci v predšolskem obdobju in z njimi gradijo znanje. Nanašajo se na številne situacije v vsakdanjem življenju, zato je razumevanje teh konceptov zelo pomembno, saj z njimi otroci lažje sledijo navodilom v šoli, doma in pri različnih aktivnostih. Ker jih uporabljamo v različnih kontekstih, mnogo otrokom predstavljajo težave; prav tako je različna njihova težavnost (od konkretnega do abstraktnega). Uvrstimo jih lahko k področju kognitivnega razvoja, ki zajema vse spremembe v mišljenju oziroma intelektualnih procesih in je eden izmed najpomembnejših področij razvoja. Namen diplomskega dela je bil raziskati razumevanje osnovnih kognitivnih konceptov pri otrocih, ki živijo v afriški državi Gambiji v slabših socialno-ekonomskih razmerah in v manj razvitem vzgojno-izobraževalnem sistemu. S prirejenim testom za osnovne kognitivne koncepte (Boehm, 2000) smo testirali 30 otrok iz Gambije glede na spol, predhodno izobraževanje (ali so bili predhodno vključeni v izobraževanje in vzgojno ustanovo ali ne) ter glede na pismenost staršev (pismenost oziroma nepismenost očeta ter matere). Rezultati so pokazali, da pri poznavanju in razumevanju kognitivnih konceptov pomembnih razlik med spoloma ni bilo, so se pa pojavile tendence razlik pri otrocih nepismenih in pismenih staršev ter med otroki, ki so bili predhodno že vključeni v izobraževanje, in otroki, ki te možnosti niso imeli. Razlike so se pokazale le na določenih področjih osnovnih kognitivnih konceptov.
Ključne besede: kognitivni razvoj, razvojni mejniki, osnovni kognitivni koncepti, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 1439; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

6.
Povezanost učnega uspeha in gibalne učinkovitosti dečkov in deklic v obdobju zgodnje adolescence
Estera Paradiž, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in gibalne učinkovitosti dečkov in deklic v obdobju poznega otroštva in zgodnje adolescence. Raziskava je bila opravljena na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 426 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja iz OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije »Eurofit«, ki meri gibalne sposobnosti učencev. Merjenci so bili na podlagi učnih ocen pri matematiki, ki so jih posredovali njihovi učitelji, razdeljeni na tri skupine: učno zelo uspešni, uspešni ter učno manj uspešni. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti glede na učno uspešnost pri matematiki ločeno po spolu smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Ugotavljanje statistično značilnih razlik je potekalo na ravni tveganja p<0,05. Za še natančnejšo opredelitev predhodno ugotovljenih statistično značilnih razlik smo opravili tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učno zelo uspešnimi, uspešnimi in učno manj uspešnimi dečki pri testih, ki merijo hitrost izmeničnih gibov in hitrost teka, eksplozivno, repetitivno in statično moč, koordinacijo gibanja ter vzdržljivost. Statistično značilna razlika med učno zelo uspešnimi, uspešnimi in manj uspešnimi dekleti se je pokazala pri testih, ki merijo ravnotežje, vzdržljivost, hitrost alternativnih gibov in hitrost teka, gibljivost, repetitivno in eksplozivno moč ter koordinacijo telesa. Ugotovitve kažejo, da je učna uspešnost tesno povezana z gibalno učinkovitostjo tako pri dečkih kot tudi pri deklicah. Učno zelo uspešni otroci so prav tako gibalno bolj učinkoviti.
Ključne besede: gibalne kompetence, motorične sposobnosti, kognitivni razvoj, ocena iz matematike
Objavljeno v DKUM: 07.03.2017; Ogledov: 2254; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
IGRA VLOG KOT METODA IZKUSTVENEGA UČENJA PRI JEZIKOVNEM POUKU SLOVENŠČINE
Tanja Brčić Petek, 2016, magistrsko delo

Opis: Igra vlog je metoda izkustvenega učenja, ki omogoča učencu/dijaku, tudi študentu izgradnjo poglobljenega razumevanja učne snovi in izraţanje ustvarjalnosti ter ga spodbuja k razvoju raznovrstnih veščin, bazičnih miselnih veščin – primerjanje, razvrščanje, posploševanje, opredeljevanje, sklepanje, analiziranje, raziskovanje, veščin kritičnega mišljenja – analiza argumentov, preverjanje hipotez, pravilna raba jezika, komunikacijskih veščin – poslušanje, vzpostavljanje dvogovora. izraţanje stališč, mnenj. Z metodo igre vlog je mogoče uresničevanje širokega spektra vzgojno-izobraţevalnih ciljev tako na področju kognitivnega kot čustvenega razvoja posameznika. Učenci/dijaki s pomočjo učiteljevih navodil, smernic samostojno, domiselno in ustvarjalno, z miselnimi postopki predstavljajo dano situacijo, ustvarjajo razpravo, rešujejo nastale teţave in usvajajo snov. Poleg miselnih in intelektualnih procesov se prepletata tudi čustvena in domišljijska aktivnost. Izvedba pouka s pomočjo metode igre vlog in analiza pridobljenega znanja, stopnje ustvarjalnosti, zavzetosti, sodelovanja pri učenju sta bili usmerjeni k ugotovitvi, ali je s takšno obliko poučevanja/učenja v srednji šoli, gimnazijskem programu, mogoče doseči zastavljene vzgojno-izobraţevalne cilje in dijake motivirati za delo ter s tem narediti pouk zanimivejši in privlačnejši. Rezultati analize izdelkov, ocenjevanja kot posledice igre vlog, ki je bila izpeljana kot uvodna motivacija, kot popestritev pouka in kot metoda pridobivanja novega znanja, ponavljanja in utrjevanja znanja, ter ocenjevanja, torej v vseh fazah učnega procesa, so pokazali, da je igra vlog primerna in uspešna metoda poučevanja/učenja, saj so bili vzgojno-izobraţevalni cilji doseţeni, dijaki ustvarjalni, aktivni in uspešni.
Ključne besede: igra vlog, simulacija, domišljija, prevzem identitete, samostojno učenje, raziskovalno učenje, kognitivni razvoj, čustven razvoj
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 6001; Prenosov: 940
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

8.
Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli
Andrej Šafhalter, 2016, doktorska disertacija

Opis: Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del obravnava nekatera dognanja drugih avtorjev, ki predstavljajo povezavo z empiričnim delom. Tako so predstavljene značilnosti: prostorskega zaznavanja, spomina in mišljenja, prostorske predstavljivosti in vpliv spola nanjo, učnih stilov in hemisferičnosti možganov, testov hemisferne dominacije, kognitivnega razvoja s poudarkom na prostorski predstavljivosti, inteligentnosti in večvrstne inteligentnosti, testov inteligentnosti in prostorske predstavljivosti, tehničnega načrtovanja v osnovni šoli ter 3D-modeliranja in vizualizacije. V empiričnem delu je prikazana raziskava o vplivu 3D-modeliranja na prostorsko predstavljivost. Pri tem smo na začetnem stanju kontrolirali spol, razred, oceno pri TIT/NIT, izkušnje s poznavanjem programa za 3D-modeliranje, zaznavni stil, oceno prostorske sposobnosti, oceno hemisferičnosti in dosežke na začetnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti. Po eksperimentu smo kontrolirali učinke eksperimenta glede na razlike v dosežkih na končnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino ter napredek učencev eksperimentalne skupine z vidika prostorske predstavljivosti. Na osnovi 35 raziskovalnih vprašanj je bilo postavljenih 35 hipotez. Preverjanje hipotez je bilo razdeljeno v tri sklope: (A) hipoteze, vezane na začetno stanje, (B) hipoteze, vezane na končno stanje, in (C) hipoteze, vezane na razlike med začetnim in končnim stanjem eksperimentalne skupine. V sklopu A so bile potrjene tri hipoteze, tri so bile zavrnjene, v sklopu B so bile potrjene vse tri hipoteze in v sklopu C je bilo potrjenih vseh deset hipotez. V raziskavi je bilo zajetih 16 spremenljivk, sama raziskava pa je temeljila na eksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pedagoški eksperiment je potekal v dveh šolskih letih, 2011/2012 in 2012/2013. Raziskovalni vzorec je zajemal učence enajstih slovenskih osnovnih šol, v katerih se je izvajala interesna dejavnost 3D-modeliranje. V eksperimentalni skupini je bilo 95 učencev, v kontrolni pa 101. Sodelovali so učenci od 6. do 9. razreda, 107 je bilo učencev moškega, 89 pa ženskega spola. V eksperimentalno skupino so bili vključeni učenci, ki so izbrali 3D modeliranje kot interesno dejavnost in so jo obiskovali eno uro na teden med šolskim letom. Kontrolno skupino so sestavljali učenci, ki dejavnosti 3D modeliranje niso obiskovali. V večini primerov so bili to sošolci učencev eksperimentalne skupine. Podatki so bili izbrani na osnovi: osnovnih podatkov o učencih, začetnega in končnega preizkusa iz prostorske predstavljivosti, samoocenitvenega vprašalnika o učno-zaznavnih stilih, samoocenitvenega vprašalnika o večvrstni inteligentnosti in samoocenitvenega vprašalnika »Tvoj stil učenja in razmišljanja«. Bistvena ugotovitev je bila, da 3D-modeliranje vpliva na izboljšanje prostorske predstavljivosti pri učencih, medtem ko med spoloma ni bilo ugotovljenih značilnih razlik.
Ključne besede: 3D-modeliranje, prostorska predstavljivost, kognitivni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.03.2016; Ogledov: 2541; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

9.
Točnost metakognitivnih ocen v različnih razvojnih obdobjih
Karin Bakračevič, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Metakognicija spada med višje miselne procese, s katerimi posameznik uravnava in kontrolira lastno miselno aktivnost. Nedvomno ima veliko konkretnih in pomembnih učinkov na kognitivne dosežke odraslih in otrok. Vodi nas pri selekcioniranju, evalvaciji kognitivnih nalog, popravljanju napak, izbiri ustreznih ciljev in strategij, presoji lastnih zmožnosti v odnosu do naloge...Namen pričujoče študije je raziskati razvojne razlike v nekaterih metakognitivnih variablah, ki jih lahko spoznavamo ob reševanju problemov (metakognitivna izkustva/občutki, metakognitivno znanje...). V raziskavi so sodelovali preizkušanci, stari od devet do deset in od trinajst do štirinajst let. Reševali so protokol z dvema dobro in dvema slabo definiranima problemoma, ki sta bila prilagojena njihovi starostni skupini. Po vsakem problemu so izpolnili vprašalnik metakognitivnih sodb. Rezultati kažejo, da donajvečjih sprememb v času, ko otrok preide s konkretnologičnega mišljenja v začetno obdobje formalnih operacij, prihaja na področju metakognitivnega znanja o problemih, medtem, ko metakognitivni občutki dokaj točno funkcionirajo že v zgodnejšem obdobju.
Ključne besede: razvojna psihologija, metakognicija, reševanje problemov, kognitivni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1655; Prenosov: 70
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Razlike v dosežkih in točnost metakognitivnih ocen na različnih področjih kognitivnega funkcioniranja od adolescence do srednje odrasle dobe
Karin Bakračevič, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujoči študiji smo želeli raziskati razvoj nekaterih področij kognitivnega funkcioniranja - treh različnih tipov rezoniranja in točnost metakognitivnih evalvacij od adolescence do srednje odrasle dobe. V raziskavi je sodelovalo 282 udeležencev iz štirih starostnih skupin: adolescenti, stari 13-15 let, mlajši odrasli, stari 23-25 let, odrasli, stari 33-35 let ter odrasli, stari 43-45 let. Reševali so naloge, ki so se nanašale na sposobnosti spacialnega, verbalno-logičnega in socialnega rezoniranja, za vsako nalogo pa so morali nato oceniti ustreznost svoje rešitve in težavnost naloge. Rezultati so pokazali, da se dosežki na spacialnem in verbalno-logičnem področju stabilizirajo že v zgodnji odraslosti in da se ta stopnja pretežno ohranja skozi celotno raziskovano obdobje. Socialno rezoniranje pa se sistematično izboljšuje še vsaj do srednje odrasle dobe. Metakognitivne evalvacije so se pokazale kot najtočnejše na spacialnem področju, manj na verbalno-logičnem in najbolj netočne na socialnem področju. Metakognitivna točnost se je v splošnem izboljševala s starostjo in rezultati so nakazali tudi razlike med spoloma. Kvalitativna analiza točnosti evalvacij je pokazala, da so bili mlajši odrasli in ženske prestrogi pri ocenjevanju lastnih dosežkov. Izboljšanje metakognitivne točnosti s starostjo se ujema z dognanji raziskav, ki ugotavljajo, da postajamo skozi odraslo dobo vse bolj samorefleksivni in da metakognicija postaja z razvojem bolj učinkovita.
Ključne besede: razvojna psihologija, metakognicija, metakognitivne ocene, kognitivni razvoj, odraslost, samorefleksija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1738; Prenosov: 60
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 9.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici