| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kognitivni razlogi za napake v preiskovanju
Tina Rajšter, 2014, magistrsko delo

Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj je postopek, ki zajema številne faze in opravila kazenskega postopka, hkrati pa tudi veliko število udeležencev, ki vsak na svoj način prispevajo k reševanju kazenskih zadev. Preiskovalci oz. kriminalisti so tisti, ki neki dogodek podprejo z dokazi, da zoper storilca tega dejanja lahko steče kazenski postopek. Kriminalisti se pri svojem delu spopadajo s številnimi izzivi in ovirami, ki jih poskušajo preseči s pomočjo drugih udeležencev v preiskovanju, da bi uspešno rešili kaznivo dejanje. Posamezniki, ki sodelujejo pri preiskovanju kaznivih dejanj, so tožilci, različni izvedenci, priče, obveščevalci in druge institucije, ki lahko k preiskovanju pripomorejo s svojim sodelovanjem. Ljudje v vsakdanjem življenju uporabljamo različne vrste mišljenja, s pomočjo katerih se želimo odločati čim bolje. Kljub temu na nas vplivajo številni kognitivni procesi, ki lahko skupaj z vplivi družbe, medijev in lastne osebnosti privedejo do napak. Zaznavanje, spomin in naša osebnost v naših mislih ustvarjajo prepričanje o določenih podrobnostih in dejanski resnici dogodka. Predsodki, tunelski vid, stereotipi in drugi kognitivni razlogi za napake so lahko kombinacija številnih dejavnikov, ki se jim pri svojem delu želijo izogniti tudi preiskovalci. Da bi se izognili tovrstnim in drugim napakam, morajo biti preiskovalci pravilno usposobljeni, profesionalni pri izvajanju svojega dela in imeti morajo dobre kognitivne sposobnosti. Dandanes se v policiji, da bi odpravili čim več napak, odločajo za številna usposabljanja in izobraževanja, skupinsko delo ter splošno ozaveščanje posameznikov o mogočih posledicah napak.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, predkazenski postopek, kazenski postopek, kognitivna psihologija, kognitivni procesi, napake v preiskovanju, magistrska dela
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 835; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (631,97 KB)

3.
KOMUNIKACIJA IN VIZUALNA KOMUNIKACIJA
Polona Petrena, 2013, diplomsko delo

Opis: Področja komunikacije, vizualne komunikacije in psihologije komunikacije so med seboj tesno povezana in so neizbežni dejavniki našega vsakdanjega življenja. Diplomsko delo zajema opis dejstev ter ugotovitev za našteta področja in razjasnjuje razlike med besedno in nebesedno komunikacijo ter predelavo kognitivnih sporočil. Ugotovili smo, da ljudje že od nekdaj upodabljamo svoje ideje, sporočila in da smo močno dovzetni za vse oblike komunikacije. Na naše razumevanje in dojemanje sporočil pa imajo velik vpliv lastne izkušnje, vzgoja, vloga v komunikacijskem položaju, občutki, interpretacije in mnoga komunikacijska ozadja.
Ključne besede: psihologija komuniciranja, kognitivni procesi, vizualna komunikacija
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 5538; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici