1.
Kognitivni razlogi za napake v preiskovanju : magistrsko deloTina Rajšter, 2014, master's thesis
Abstract: Preiskovanje kaznivih dejanj je postopek, ki zajema številne faze in opravila kazenskega postopka, hkrati pa tudi veliko število udeležencev, ki vsak na svoj način prispevajo k reševanju kazenskih zadev. Preiskovalci oz. kriminalisti so tisti, ki neki dogodek podprejo z dokazi, da zoper storilca tega dejanja lahko steče kazenski postopek. Kriminalisti se pri svojem delu spopadajo s številnimi izzivi in ovirami, ki jih poskušajo preseči s pomočjo drugih udeležencev v preiskovanju, da bi uspešno rešili kaznivo dejanje. Posamezniki, ki sodelujejo pri preiskovanju kaznivih dejanj, so tožilci, različni izvedenci, priče, obveščevalci in druge institucije, ki lahko k preiskovanju pripomorejo s svojim sodelovanjem.
Ljudje v vsakdanjem življenju uporabljamo različne vrste mišljenja, s pomočjo katerih se želimo odločati čim bolje. Kljub temu na nas vplivajo številni kognitivni procesi, ki lahko skupaj z vplivi družbe, medijev in lastne osebnosti privedejo do napak. Zaznavanje, spomin in naša osebnost v naših mislih ustvarjajo prepričanje o določenih podrobnostih in dejanski resnici dogodka. Predsodki, tunelski vid, stereotipi in drugi kognitivni razlogi za napake so lahko kombinacija številnih dejavnikov, ki se jim pri svojem delu želijo izogniti tudi preiskovalci. Da bi se izognili tovrstnim in drugim napakam, morajo biti preiskovalci pravilno usposobljeni, profesionalni pri izvajanju svojega dela in imeti morajo dobre kognitivne sposobnosti. Dandanes se v policiji, da bi odpravili čim več napak, odločajo za številna usposabljanja in izobraževanja, skupinsko delo ter splošno ozaveščanje posameznikov o mogočih posledicah napak.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, predkazenski postopek, kazenski postopek, kognitivna psihologija, kognitivni procesi, napake v preiskovanju, magistrska dela
Published in DKUM: 23.01.2015; Views: 1842; Downloads: 239
Full text (631,97 KB)
