1. Motnje socialne kognicije pri amiotrofični lateralni sklerozi : magistrsko deloSara Kadenšek, 2024, magistrsko delo Opis: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone v možganih in hrbtenjači. To vodi v mišično atrofijo, šibkost, lahko pa vpliva tudi na kognitivne funkcije. Oškodovana socialna kognicija je ena od kognitivnih sprememb, ki se lahko pojavijo pri bolezni ALS. Glavni cilj te raziskave je bil oceniti sposobnosti na področju socialne kognicije pri bolnikih z ALS v primerjavi s kontrolno skupino. Želeli smo preučiti, kako se stopnja motorične okvare in trajanje bolezni povezujeta z oškodovano socialno kognicijo, ali obstajajo razlike v socialni kogniciji med bolniki z ALS z bulbarnim začetkom in tistimi s spinalnim začetkom, ter ugotoviti, katera izmed domen socialne kognicije je pri bolnikih z ALS najizraziteje oškodovana. Skupno 30 bolnikov z ALS in 29 zdravih kontrol, usklajenih po starosti, spolu in izobrazbi, je rešilo podtest socialne kognicije na Edinburškem kognitivnem in vedenjskem presejalnem preizkusu za ALS (SK ECAS), Test prepoznavanja emocionalnih izrazov iz oči (RMET) in Edinburški test socialne kognicije (ESCoT). Ključna ugotovitev naše raziskave je, da bolniki z ALS dosegajo statistično značilno slabše rezultate na SK ECAS in ESCoT v primerjavi s kontrolno skupino. Obenem ugotavljamo, da ni povezave med stopnjo motorične okvare, opredeljeno z Dopolnjeno funkcijsko ocenjevalno lestvico za ALS (ALSFRS-R), in oškodovano socialno kognicijo. Prav tako nismo dokazali povezave med trajanjem bolezni in oškodovanostjo socialne kognicije. Potrdili pa smo, da bolniki z bulbarnim začetkom bolezni dosegajo statistično značilno slabše rezultate na RMET in ESCoT v primerjavi z bolniki s spinalnim začetkom. Dodatno smo ugotovili, da imajo bolniki z ALS največ težav na področju kognitivne teorije uma. Izsledki raziskave potrjujejo, da imajo lahko bolniki z ALS oškodovano socialno kognicijo. Ugotovitve predstavljajo izhodišče za prihodnje raziskave socialne kognicije, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju kognitivnih značilnosti bolezni ALS, z namenom izboljšanja splošne kakovosti življenja bolnikov z ALS in tudi njihovih skrbnikov.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, kognitivne motnje in frontotemporalna demenca, socialna kognicija, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (973,11 KB) |
2. Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti : doktorska disertacijaMarina Horvat, 2023, doktorska disertacija Opis: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem.
V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje.
Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Ključne besede: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 98
Celotno besedilo (3,25 MB) |
3. Teaching for the Future in Early Childhood Education2023, znanstvena monografija Opis: The monograph focuses on the teaching and learning of children in early childhood education. The international monograph includes contributions by authors from three countries, highlighting different perspectives on contemporary teaching and learning specific to ECE. The monograph is based on the collaboration of researchers from different universities in the Erasmus+ Algolittle project, who have explored important contemporary concepts of teaching in ECE, such as how to develop algorithmic thinking in preschool children, how to teach algorithmic thinking to ECE students, and the relevance of such cognitive skills for future knowledge. The monograph goes beyond the scope of the project by incorporating new scientific findings related to the implementation of various concepts in learning and teaching preschool children, such as executive functions, algorithmic thinking, creativity, problem-based thinking, integration of teaching from different domains, distance learning, specific pedagogical practices, thus presenting a wide range of topics relevant for the development of learning and teaching in early childhood education now and in the future.
Ključne besede: predšolska vzgoja, poučevanje, učenje, algoritmično mišljenje, kognicija
Objavljeno v DKUM: 18.04.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 98
Celotno besedilo (6,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Sodobna dilema pisanje s pomočjo tipkanja ali pisanje s pisalom na papirUrška Dajčman, 2017, magistrsko delo Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija nas danes spremlja na vsakem koraku in v vsakem obdobju našega življenja. Otroci v današnjem času doživljajo prvi stik s pisanjem prav s pomočjo tablic, telefonov in drugih računalniških naprav. Posledično se je tudi šola začela prilagajati poplavi tehnologije in nekatere skandinavske države (Norveška, Finska) že zamenjujejo pisanje s pisalom na papir s tipkanjem. Ob tem pa se že oglaša stroka in svari, da področje zamenjave klasičnih oblik pisanja s pisalom s tipkanjem še ni natančno. raziskano. Ob tem se tudi sprašuje, kaj se bo zgodilo z naslednjimi generacijami in njihovimi akademskimi dosežki, če bomo resnično zamenjali klasične oblike opismenjevanja (pisanje s pisalom na papir) s tipkanjem. Ravno zaradi tega je namen raziskave ugotoviti razlike pri besedilih, ki so napisana s pomočjo papirja in pisala, v primerjavi s tipkanjem. V raziskavo je bilo vključenih 10 učencev 5. razreda. Analiza rezultatov je pokazala, da so učenci napisali bolj bogata besedila, kadar so pisali s pomočjo pisala in papirja, v primerjavi s tipkanjem.
Ključne besede: utelešena kognicija, pisanje s pisalom, tipkanje
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 1446; Prenosov: 278
Celotno besedilo (1,49 MB) |
5. Vpeljava intuicijNenad Miščević, 1998, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor se v članku na analitičen način loteva pojma intuicije, obravnava intuicijsko stanje, intuicijsko vsebino, intuicijske zmožnosti, intuicijski proces, matematično intuicijo, moralno intuicijo. Formulira tri teze o intuiciji: o perceptualnem izvoru, kognitivni revščini in bogastvu vsebine in pokaže povezanost teh tez s filozofsko tradicijo (Aristotel, Hume, Parsons, Maddy).
Ključne besede: sodobna filozofija, kognitivna znanost, intuicije, matematična kognicija, epistemologija, pojmi, abstraktni objekti
Objavljeno v DKUM: 02.08.2017; Ogledov: 1609; Prenosov: 80
Celotno besedilo (60,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. |
8. RAZLIKE V UPORABI KOGNITIVNIH IN METAKOGNITIVNIH STRATEGIJ SAMOREGULACIJSKEGA UČENJABiljana Levstik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu predstavljamo kognitivne in metakognitivne strategije samoregulacijskega učenja, ki zajemajo osrednji del. Izhajamo iz teorije o kognitivnem razvoju človeka in njegovih metakognitivnih procesih, torej mišljenja o lastnem mišljenju.
Vse življenje se učimo. Najintenzivneje in namensko pa v času šolanja. Pomembno je, da učenec razvije lastne strategije učenja, ki jih bo sposoben ustrezno regulirati in s pomočjo lastne aktivnosti v učnem procesu priti do novega znanja.
Osrednje vprašanje diplomskega dela je, ali spol, starost, učni uspeh in izbira izobraževalnega programa vplivajo na uspešnost in kvaliteto uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij samoregulacijskega učenja.
Rezultati raziskave so pokazali, da so dekleta tista, ki uspešneje kot fantje uporabljajo kognitivne in metakognitivne strategije. V raziskavi ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uporabi strategij med dijaki drugega in četrtega letnika. Tudi boljši učni uspeh dijakov se ni izkazal kot pokazatelj kvalitetnejše uporabe samoregulacijskih strategij. Med dijaki gimnazije ter dijaki srednje strokovne šole ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uspešnejši uporabi strategij učenja.
Ključne besede: kognicija, metakognicija, samoregulacija, učenje, učne strategije, kognitivne strategije, metakognitivne strategije.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2012; Ogledov: 5219; Prenosov: 992
Celotno besedilo (562,55 KB) |
