| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplotne energije v Šaleški dolini : magistrsko delo
Dejan Završnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Cene energentov po svetu strmo rastejo. Tudi v Šaleški dolini in v Komunalnem podjetju Velenje smo se začeli soočati z težavo višanja cen energije. Prav tako so okoljevarstvene zahteve vedno višje. Aktualna problematika v Šaleški dolini je zaprtje Premogovnika Velenje. S tem so se odprla vprašanja glede zagotavljanja količine potrebne toplotne energije in redne dobave le-te. Prav tako je neznanka cena toplotne energije iz Termoelektrarne Šoštanj. Naslednja zahteva je nov zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) za učinkovito daljinsko ogrevanje. V tem zaključnem delu smo predstavili trenutno stanje daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Nadaljevali smo z predstavitvijo razpoložljivih energetskih virov v Šaleški dolini. Sem spadajo OVE s kotlovnico na lesno biomaso in SPTE na lesno biomaso, OVE sončne energije, termična obdelava komunalnih odpadkov, odpadna toplota iz industrijskih in komunalnih sistemov, geotermalna energija in energija jezer v Šaleški dolini. Prav tako smo določili možne mikro lokacije za postavitev teh obnovljivih proizvodnih virov toplote. Potem smo pogledali možnost vgradnje hranilnikov toplotne energije v sistem daljinskega ogrevanja. Pojavljajo se potrebe po hitri regulaciji elektroenergetskih omrežij, ki jih ustvarja povečana proizvodnja električne energije iz OVE. Podrobno smo si ogledali možnost koriščenja nizkocenovne električne energije s hitro odzivnimi in visoko napetostnimi elektrodnimi kotli. Preračunali smo potrebne moči in jih integrirali v sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, kogeneracija, biomasa, visoko napetostni katodni kotli, toplotna energija
Objavljeno v DKUM: 29.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

2.
Sistem za merjenje in spremljanje proizvodnega procesa in izkoristkov naprave kogeneracije (SPTE) : diplomsko delo
Nik Plešivčnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je vedno več pobud za rabo obnovljivih virov in virov z velikim izkoristkom. Pri tem imajo veliko vlogo naprave za proizvodnjo primarne električne energije, kjer prav tako izkoristimo sekundarno toplotno energijo naprave in jo uporabimo za pripravo tople vode. V diplomskem delu je opisana izdelava avtomatiziranega sistema meritev za naprave kogeneracije SPTE. Najprej so opisane okoliščine meritvenega območja in podjetje, ki izdeluje naprave kogeneracije. V nadaljevanju so podani vse naloge in postopki izvajanja meritev ustreznosti končnih naprav SPTE. Prvi sklop vključuje opis izbrane merilne opreme, projektiranje električnega vezja in povzetek omogočenih komunikacijskih protokolov. Drugi sklop naloge predstavlja metode izdelave programa, kjer so vključeni diagrami in opisi posameznih plasti različnih funkcij. Sledita analiza in obdelava podatkov v pripravi za poročila meritev. Podana so navodila za uporabo merilnega sistema in sklep naloge, kjer so opisane zadnje misli in možne izboljšave sistema merjenja kogeneracije.
Ključne besede: kogeneracija, merilni sistem, soproizvodnja SPTE, avtomatizacija meritev, izkoristek SPTE, analiza in obdelava podatkov
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1107; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

3.
Izkoriščanje odvečne toplote industrijskih in kogeneracijskih hladilnih sistemov : magistrsko delo
Jan Drofenik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela najprej pregledamo delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk, razvoj hladilnih sredstev in osnove kogeneracije. Nato smo predstavili delovanje patentirane inovativne tehnične rešitve, s katero bi povečali učinkovitost delovanja proizvodnje toplote s kogeneracijsko napravo. V inovativno tehnično rešitev je nameščen dodatni toplotni prenosnik, katerega namen je izkoriščanje odvečne toplote kogeneracijske naprave. Poleg toplotnega prenosnika in kogeneracijske naprave v sistemu z inovativno tehnično rešitvijo pridobivamo toplotno energijo še s toplotno črpalko. Ta lahko kot vir toplote uporablja odvečno toploto industrijskih hladilnih sistemov. Praktični del magistrskega dela je sestavljen iz dveh delov. Najprej smo s simulacijami v programu Aspen Plus preverili delovanje dveh različnih izvedb toplotnih črpalk. Ugotovili smo, da je bolj učinkovita toplotna črpalka z vmesnim toplotnim prenosnikom, zato smo na njej izvedli analizo občutljivosti s spreminjanjem temperature predgretih par hladilnega sredstva. Nato smo se lotili računskega dela. Izračunali smo skupno toplotno moč sistema za proizvodnjo toplote z inovativno tehnično rešitvijo in temperaturo vroče vode, ki jo vodimo v sistem za akumulacijo toplote. Na podlagi izračunane skupne toplotne moči smo izračunali letno proizvodnjo toplote sistema in količino goriva, ki ga zato porabimo. To smo primerjali s klasično proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli. Nazadnje smo izvedli še ekonomsko analizo investicije v sistem z inovativno tehnično rešitvijo, ki bi nadomestil obstoječo proizvodnjo toplote z vročevodnimi kotli.
Ključne besede: kogeneracija, simulacija toplotne črpalke, racionalna raba energije, uporaba odpadne toplote, motor z notranjim zgorevanjem, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1506; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

4.
Analiza tekočega digestata iz bioplinarne : diplomsko delo
Uroš Bagari, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge sem izvedel primerjavo dveh bioplinarn (bioplinarna Nemščak in bioplinarna Jezera), analiziral energetsko učinkovitost bioplinarn ter kemijske in okoljske parametre tekočega digestata. V tekočem digestatu sem določil vsebnost nitratnih ionov NO3-, amonijevih ionov NH4+, skupnega dušika TN, skupnega organskega ogljika TOC ter analiziral sušine s pomočjo inkubatorja. Rezultati se lahko uporabijo za regulacijo procesa, saj so primerljivi z rezultati akreditiranega laboratorija. Rezultati potrjujejo, da digestata spadata v 1. kakovostni razred, sta skladna z uredbo in primerna za izvoz na kmetijsko obdelovalne površine kot nadomestek umetnim gnojilom.
Ključne besede: bioplinarna, kogeneracija, bioplin, Panvita, digestat
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1547; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

5.
Eksergijska primerjava sistemov za daljinsko ogrevanje manjšega naselja : diplomsko delo
Jernej Motaln, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je narejena teoretična primerjava treh potencialnih možnih sistemov za daljinsko ogrevanje, torej kogeneracija z plinskim batnim motorjem, Strilingovim motorjem ter klasičnim pirolitskim zgorevanjem. Z vidika energijske in eksergijske presoje je narejena pavšalna analiza učinkovitosti posameznega postrojenja. Narejena je primerjava, katere rezultat kaže boljši inženirski vidik.
Ključne besede: kogeneracija, eksergija, eksergijska presoja, Stirlingov motor, plinski batni motor, pirolitsko zgorevanje
Objavljeno v DKUM: 18.09.2018; Ogledov: 1292; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

6.
Proizvodnja vodika iz lesne biomase in njegova nadaljnja uporaba
Matej Ban, 2017, diplomsko delo

Opis: Opisane so metode proizvodnje vodika iz lesne biomase ter izračun sistema za proizvodnjo vodika. Vodik se proizvaja s procesom elektrolize, kateri dovajamo električno energijo, ki jo pridobimo s kogeneracijskim postrojenjem na lesno biomaso. S kogeneracijskim postrojenjem proizvajamo električno energijo in toploto. Proizvedeno toploto prodamo kupcem, kot tudi del električne energije. Drugi del električne energije pa uporabimo za proces elektrolize, kjer pridobimo vodik in kisik, ki ju nato skladiščimo in prodajamo kupcem.
Ključne besede: biomasa, vodik, elektroliza, kogeneracija
Objavljeno v DKUM: 25.09.2017; Ogledov: 1730; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Izkoriščanje sončne energije za ogrevanje in hlajenje inštituta za energetiko
Uroš Krošelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem raziskoval možnosti uporabe sončne energije za ogrevanje in hlajenje inštituta za energetiko. Namen raziskovanja je ugotoviti, kakšne so možnosti uporabe paraboličnih sončnih kolektorjev za točno določen prostor. Osredotočil sem se na prostor, ki zajema Laboratorij za termomehaniko, termoenergetiko in nanotehnologije (LTTN), Laboratorij za energetske pretvorbe (LEP) in Laboratorij za energetski management in inženiring (LABEMI). Najprej sem izračunal toplotne izgube laboratorija, da sem dobil informacijo, koliko toplotne energije potrebujemo za oskrbo tega prostora. Nato pa sem projektiral sistem ogrevanja oziroma ohlajevanja prostora z vsemi potrebnimi elementi.
Ključne besede: parabolični kolektorji, sončna energija, sončna kogeneracija
Objavljeno v DKUM: 21.08.2017; Ogledov: 1833; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

8.
Izraba potenciala biomase v kogeneracijskih procesih
Gašper Cehner, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen sistem za soproizvodnjo toplotne in električne energije, ki obratuje na principu uplinjanja lesnih pelet. Opisane so različne vrste biomasnih uplinjevalnikov in njihovo delovanje ter proces proizvodnje pelet. Zasnovan je model podjetja, ki s kogeneracijo proizvaja toplotno in električno energijo za potrebe proizvodnega postrojenja lesnih plet. Podjetje posluje s prodajo viška proizvedenih pelet in električne energije. Na podlagi tega modela so narejeni različni izračuni investicij, proizvodnih kapacitet, odhodkov in dohodkov podjetja.
Ključne besede: biomasa, lesni peleti, kogeneracija, energija
Objavljeno v DKUM: 11.05.2017; Ogledov: 1905; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

9.
Uporaba kogeneracije na lesni plin za hribovsko kmetijo
Valentin Zaplatar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Kogeneracija na lesni plin na hribovski kmetiji želimo predstaviti les kot energent prihodnosti. V nalogi se bo kogeneracija navezovala na našo kmetijo in novo nedokončano hišo. V začetnem delu smo predstavili kmetijo in lesno biomaso. Da bi vedeli, koliko toplote bomo potrebovali za ogrevanje nove hiše in koliko sanitarne vode, smo izračunali toplotne izgube. Za kogeneracijo oz. SPTE smo uporabili napravo finskega proizvajalca Volter 30. Ker je takšne vrste investicija zelo draga, je bilo potrebno izračunati referenčne stroške, da vidimo koliko podpore bi nam dodelila država. Ker seveda vsakega investitorja zanima, v kolikšnem času bi se investicija povrnila, smo naredili ekonomski izračun.
Ključne besede: kogeneracija, biomasa, toplotne izgube, referenčni stroški
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 2162; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (6,12 MB)

10.
SUŠENJE ODPADNEGA KOMUNALNEGA MULJA Z MIKROKOGENERACIJO NA DEPONIJSKI PLIN IN ODPADNA OLJA
Peter Paller, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba deponijskega plina in odpadnih olj za pogon mikro-soproizvodnje električne energije in toplote. Na ta način lahko s kombinacijo dveh različnih odpadnih energentov proizvedemo uporabno energijo, hkrati pa odstranimo dve vrsti okolju nevarnih odpadkov, kar predstavlja neko vrsto krožnega gospodarstva, ki je zadnje čase več kot aktualno. Za računalniško simulacijo procesa smo uporabili programski paket Aspen Plus® V8.0. Simulacija procesa soproizvodnje električne energije in toplote z izrabo deponijskega plina in odpadnih olj je obsegala simulacijo kompresorjev zraka in deponijskega plina, zgorevalne komore, turbine in prenosnikov toplote. Z mikroturbino proizvedena električna energija se lahko oddaja v električno omrežje, toplota pa koristi za sušenje komunalnega mulja bližnjih komunalnih čistilnih naprav. Pri procesu soproizvodnje nastaja tudi nekaj nezaželenih emisij, ki so v območju dovoljenih vrednosti. Na podlagi dobljenih rezultatov računalniške simulacije, ter uporabe podatkov iz prakse, je prikazan proces sušenja komunalnega mulja. Nato je bila narejena ekonomska analiza, ki upošteva znižanje vsebnosti vlage komunalnega mulja in s tem strošek odvoza v obrate za ekološko neoporečno odstranjevanje odpadnih snovi.
Ključne besede: kogeneracija, mikroturbina, SPTE, deponjski plin, odpadna olja, komunalni mulj, Aspen Plus® V8.0
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1750; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici