Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mesnopredelovalna industrija spada med največje porabnike vode, zato posledično proizvede veliko odpadnih vod. Te vode so obremenjene z velikimi količinami organskih in anorganskih snovi, fekalnih snovi in bakterij. V podjetju uporabljajo za obdelavo odpadne vode mehansko čiščenje in flotacijo. Nastalo goščo vozijo v bioplinarno, obdelana voda z razmeroma visoko vsebnostjo onesnaženja pa prehaja v centralno čistilno napravo na končno čiščenje, kar predstavlja velik strošek. Cilj magistrske naloge je načrtovati učinkovitejši postopek za obdelavo odpadne vode iz obrata mesne industrije. V laboratoriju smo izvedli JAR teste s štirimi koagulanti: železovim (III) kloridom, železovim (III) sulfatom, polihidroksi aluminijevim kloridom in hitozanom. Ugotovili smo, da je najprimernejši koagulant 40 % železov (III) klorid. Z dodatnim čiščenjem odpadne vode s koagulacijo in flokulacijo še niso doseženi standardi za izpust v vodotok, se pa taksa za obremenitev vode bistveno zmanjša. Postavili smo tudi procesno shemo z dodatnim biološkim čiščenjem. Ocenili smo, da bi imela obdelana voda po biološkem čiščenju razmeroma nizko vrednost KPK (204 mg/L O2). Kljub temu bi jo bilo treba odvajati na centralno čistilno napravo, vendar bi se taksa za obremenitev vode zmanjšala še za 64 %. Uporabno je tudi nastalo blato, iz katerega se v anaerobnih procesih proizvaja bioplin. Inkrementalna ekonomska primerjava med predlaganima postopkoma je pokazala, da dražja alternativa s koagulacijo z železovim (III) kloridom in biološkim čiščenjem ni ekonomsko upravičena, saj znaša inkrementalna donosnost investicije le 5,65 %. Ekonomsko ugodnejša alternativa je koagulacija z železovim kloridom, ki znatno zniža stroške in zahteva razmeroma nizko investicijo.
Ključne besede: odpadne vode mesnopredelovalne industrije, flokulacija/koagulacija, železov(III) klorid, flotacija, anaerobno/aerobno čiščenje, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1073; Prenosov: 83
Celotno besedilo (3,82 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil prefiltrirat kompostno odpadno vodo do te mere, da bo primerna za nadaljnjo čiščenje s postopkom reverzne osmoze. Filtracijo smo izvajali s pomočjo filtrirne stiskalnice. Pri tem so predhodno izvedli koagulacijo/flokulacijo. Koagulanta, ki smo ju izbrali, sta bila Kemiclar PAC in bentonit, flokulant pa Magnafloc Izbrali smo potrebne filtrirne tkanine. Primernost tkanin smo določili s testom filtracije s posameznimi filtrirnimi tkaninami. Ugotovili smo, da je bila med vsemi tkaninami, ki smo jih imeli na voljo, primerna tkanina iz polipropilena z oznako CM388. Filtracijo smo izvedli z več različno obdelanimi vzorci kompostne odpadne vode. Izmerili smo kemijske in fizikalne parametre: motnost, električna prevodnost, sušilni ostanek, žarilni ostanek, velikost delcev in zeta potencial.. Največja dosežena učinkovitost pri znižanju motnosti kompostne odpadne vode je bila 89,2 % in 89,8 %, medtem ko je večina koloidnih in suspendiranih organskih snovi po obdelavi ostala v obdelani kompostni odpadni vodi, kar je pokazala meritev velikosti delcev. Ostali merjeni parametri se po obdelavi niso bistveno spremenili. Potrdili smo hipotezo, da je potrebna večstopenjska pred obdelava kompostne odpadne vode.
Ključne besede: filtrirna stiskalnica, filtrirne tkanine, kompostna odpadna voda, koagulacija, flokulacija, bentonit
Objavljeno v DKUM: 06.02.2020; Ogledov: 1368; Prenosov: 226
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Za pridobivanje pitne vode iz studenčnice se lahko uporablja proces reverzne osmoze. Podzemne vode, kamor po večini uvrščamo studenčne vode, so bogate z raztopljenimi minerali ter posledično vsebujejo veliko kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ki povzročajo trdoto vode. V procesih s povišanim tlakom ali temperaturo kot je reverzna osmoza, se skupaj s suspendiranimi delci kot je SiO2 obarjajo ter mašijo membrane. Rešitev tega problema so različni postopki predobdelave, ki problematične snovi odstranijo oziroma dovolj zmanjšajo. V diplomski nalogi smo iskali primerno metodo, da bi čim bolj zmanjšali vsebnost kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov ter silicijevega dioksida, ki je prav tako prisoten v uporabljeni studenčni vodi. Preizkusili smo različne postopke obdelave te vode, pri katerih smo za večjo učinkovitost med samimi postopki višali temperaturo in pH vrednost. Uporabljene metode so bile mehčanje z apnom, koagulacija ter njuna kombinacija. Pri koagulaciji smo uporabili dva koagulanta, in sicer PACl ter Al2(SO4)3. Vzorčeni vodi smo pred in po obdelavi določali: SiO2, celokupno, karbonatno, kalcijevo, magnezijevo in nekarbonatno trdoto; motnost, pH, elektroprevodnost, temperaturo, skupne raztopljene snovi (TDS), železo, zeta potencial ter velikost delcev. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda bilo mehčanje z apnom pri temperaturi med 58 °C in 60 °C in pH 10, ki smo ga dosegli z dodatkom NaOH. Precej učinkovita je bila tudi koagulacija s PACl in apnom pri enakem temperaturnem območju. Pri tem se je sicer odstranilo veliko SiO2 vendar precej manj trdote.
Ključne besede: studenčna voda, trdota vode, silicijev dioksid, mehčanje z apnom, koagulacija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1371; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: Odpadne barvalne kopeli po barvanju celuloznih vlaken z reaktivnimi barvili so zelo obarvane, saj vsebujejo večje količine hidroliziranih barvil. V raziskavi smo proučevali učinkovitost postopkov koagulacije in flokulacije za čiščenje odpadnih barvalnih kopeli neposredno po barvanju viskozne tkanine po postopku izčrpavanja. V raziskavo so bila vključena tri monofunkcionalna vinilsulfonska barvila, ki jih izdelovalci barvil priporočajo za t.i. kombinacije trikromi. V eksperimentalnem delu smo za preliminarne raziskave razbarvanja uporabili štiri anorganske koagulante ($FeCl_3$, $Ca(OH)_2$, $Fe_2(SO_4)_3$ in $Al_2(SO_4)_3$ · $18H_2O$) in komercialni organski flokulant, posamezno in v kombinaciji. V nadaljevanju smo se glede na začetne rezultate osredotočili na uporabo samega organskega flokulanta. Proučevali smo vpliv pH medija na učinkovitost čiščenja in optimirali količino uporabljenega flokulanta. Učinek fizikalno-kemičnega čiščenja smo ovrednotili spektrofotometrično z določanjem koncentracije barvil in nekaterih sumarnih ekoloških parametrov v odpadnih barvalnih kopelih pred čiščenjem in po njem. Rezultati raziskave so pokazali, da je z uporabo koagulanta učinek razbarvanja uporabljenih reaktivnih barvil več kot 90 odstotkov, z nadaljnjo filtracijo (0,45 μm stekleni filter) pa se učinek poveča do 99,5 odstotka.
Ključne besede: reaktivna vinilsulfonska barvila, postopek izčrpavanja, odpadne barvalne kopeli, koagulacija, flokulacija, organski flokulanti, anorganski koagulanti
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1335; Prenosov: 134
Celotno besedilo (530,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Podjetje opravlja storitve pranja, likanja in šivanja perila. Pri procesu pranja uporablja pitno vodo, sanitarno vodo in paro. Odpadne vode iz obratov pralnice se stekajo v zbirni jašek. Nato se preko tri-prekatnega usedalnika stekajo v reko. Odpadna voda je onesnažena in je ne smemo izpuščati v reko. Namen diplomskega dela je čiščenje odpadne vode iz podjetja na Koroškem pred izlivom v reko. Ocenili smo kvaliteto odpadne vode iz pralnice pred čiščenjem ter želeli najti ustrezno rešitev za čiščenje odpadne vode, da ustreza zakonsko določenim zahtevam. Prav tako smo opisali delovanje obstoječega mehanskega čiščenja v pralnici ter ugotavljali učinkovitost različnih koagulantov v kombinaciji s flokulantom in/ali aktivnim ogljem vzorcev iz različnih vzorčnih mest v usedalniku. Samo s kombinacijo 60 mg/L Al2(SO4)3 • 18 H2O in 0,25 ml HYDROSAN-a, ko smo določili vrednost ɣ KPK = 115 mg/L O2, smo uspeli znižati KPK pod predpisano mejno vrednost 120 mg/L O2.
Ključne besede: Jar test, koagulacija, flokulacija, čiščenje odpadne vode, KPK
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1264; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,68 MB)