| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava med pojavom shizofrenije in uporabo kanabisa
Špela Frangež, 2021, diplomsko delo

Opis: V času mladostništva poteka poleg razvoja možganov tudi razvoj posameznikove osebnosti in obdobje preizkušanja, v katerem se posamezniki prvič srečajo z različnimi psihoaktivnimi substancami, eden izmed pogosteje izbranih je kanabis. Uporaba psihoaktivne substance kanabis predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja, ki lahko soodvisno z drugimi dejavniki, vpliva na pojav shizofrenije. V raziskavi smo proučevali povezavo med uporabo kanabisa in zgodnejšim pojavom te duševne motnje. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pri 33-ih posameznikih, diagnosticiranih s shizofrenijo, glede na uporabo kanabisa ugotavljali razlike v starosti ob pojavu prvih simptomov, kateri simptomi so se najpogosteje pojavljali in pri katerem spolu je bila uporaba najpogostejša. Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da je uporaba kanabisa dejavnik, ki lahko povzroči pojav shizofrenije približno 2 do 3 leta prej, kakor pri osebah, ki ga niso uporabljale. Najpogosteje se pri posameznikih, ki so kanabis uporabljali, pojavljajo pozitivni simptomi, uporaba pa je pogostejša pri osebah moškega spola. Kanabis je psihoaktivna substanca, ki lahko pomembno vpliva na zgodnejši pojav shizofrenije, prav tako pa lahko povzroči pogostejši pojav pozitivnih simptomov, ki lahko otežijo potek zdravljenja in nadzorovanja duševne motnje, ter povzročijo pogostejše hospitalizacije.
Ključne besede: shizofrenija, kanabis, zgodnejši pojav, psihoaktivne substance, mladostništvo
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Zlom simetrije: aplikacija v optimizaciji energijskih procesov in detekciji nanodelcev
Eva Klemenčič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija zajema teoretično študijo treh primerov zloma simetrije v aplikativne namene. Osredotočimo se na možne aplikacije v sistemu tekočih kristalov, ki združujejo unikatno kombinacijo optične anizotropije, delnega značaja tekočine in »mehkobe«. Slednja opisuje možnost relativno močnega makroskopskega odziva na sorazmerno majhne motnje. Kot prvo obravnavamo uporabo fazno spremenljivih materialov v gradbenih kompozitih. Z numeričnimi simulacijami pokažemo, da s fazno spremenljivimi materiali lahko zagotovimo manjša temperaturna nihanja v prostoru in tako izboljšamo toplotno stabilnost prostora, pri čemer ima ključni pomen ustrezno izbrana temperatura faznega prehoda. Nadalje predstavimo dve možni izboljšavi. Prva izboljšava je kombinacija dveh fazno spremenljivih materialov, ki preideta fazni prehod pri različnih temperaturah, kar podaljša časovno konstantno toplotne stabilizacije. Pri drugi izboljšavi manipuliramo temperaturo faznega prehoda z zunanjimi perturbacijami. Na sistemu tekočih kristalov ograjenih v celico analitično prikažemo odvisnost temperature faznega prehoda od karakteristične razdalje celice, na katero lahko vplivamo z zunanjimi perturbacijami kot je na primer zunanje električno polje. S predlaganima izboljšavama razširimo območje optimalnega delovanja kompozita s fazno spremenljivimi materiali. Druga aplikacija zloma simetrije je elektrokalorični pojav, ki ga podrobneje preučimo na sistemu tekočih kristalov v bližini faznih prehodov in v bližini kritične točke z dodajanjem nanodelcev. Za teoretično obravnavo elektrokaloričnega pojava uporabimo Landau-de Gennes – Ginzburgov model na mezoskopski skali. Rezultati numeričnih simulacij razkrivajo, da se s približevanjem temperaturi faznega prehoda iz izotropne v nematsko fazo elektrokalorični odziv sistema veča kot posledica večje spremembe v orientacijski entropiji sistema. Analitično in numerično dokažemo, da lahko elektrokalorični odziv povečamo z direktnim faznim prehodom med izotropno in smektično A fazo. V slednji smektična urejenost efektivno deluje kot zunanje električno polje, kar posledično lahko vodi v ojačenje elektrokaloričnega odziva. Jakost odziva je močno odvisna od jakosti nezveznega prehoda med tekmujočima fazama. Fazno obnašanje v preučevanih sistemih kontroliramo z jakostjo sklopitve med orientacijskim in translacijskim redom. Za vrednosti nad kritično dosežemo direktni fazni prehod 1. reda iz izotropne v smektično A fazo, ki rezultira v povečanju elektrokaloričnega odziva sistema. Predstavimo tudi hladilni sistem in aktivni regenerator, ki delujeta na principu elektrokaloričnega pojava v tekočih kristalih, s čimer dosežemo večje razmerje med hladilno močjo in maso hladilnega sistema. Pri analizi elektrokaloričnega pojava v bližini kritične točke v sistem tekočih kristalov naključno porazdelimo različno koncentracijo nanodelcev. Sistem obravnavamo na semi- mikroskopski skali z Lebwohl Lasherjevim mrežnim modelom. Ugotovimo, da prisotnost nanodelcev ne prispeva k povečanju elektrokaloričnega odziva. Razlog je zmanjševanje možne električno povzročene spremembe orientacijske entropije, kar prevlada nad mehanizmom večjega odziva v bližini kritične točke. Kot tretjo aplikacijo zloma simetrije obravnavamo možnost detekcije nanodelcev. Prisotnost nanodelcev v celici tekočega kristala v nematski fazi povzroči frustracijo, ki se odraža v lokalno dvoosni urejenosti sistema. Posledično s spreminjanjem zunanjih pogojev kot so zunanje električno polje, temperatura in pozicija nanodelca, dobimo kvalitativno različne konfiguracije, kar lahko uporabimo za detekcijo nanodelcev. Rezultati doktorske disertacije prispevajo k boljšemu razumevanju obnašanja sistema tekočih kristalov v bližini faznih prehodov pod vplivom zunanjih dejavnikov.
Ključne besede: zlom simetrije, optimizacija energijskih procesov, detekcija nanodelcev, tekoči kristali, elektrokalorični pojav, fazno spremenljivi materiali, inovativni fasadni sistemi, modeliranje
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 2361; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

3.
Analiza komponent otočnega fotonapetostnega sistema in možnosti uporabe
Davorin Škoda, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je vzpostavitev otočnega fotonapetostnega sistema za napajanje izmeničnih porabnikov. V teoretičnem delu je opisano sončno sevanje ter osnove fotonapetostnega pojava. Opisane so komponente, ki so v nadaljevanju predstavljene v različnih vrstah fotonapetostnih sistemov. V eksperimentalnem delu so predstavljeni postopki meritev ter analize fotonapetostnih modulov in akumulatorske baterije. Na koncu smo vzpostavili sistem s hibridnim razsmernikom in ga pripravili na otočno obratovanje. V sklepu so ovrednoteni rezultati meritev in možnosti uporabe vzpostavljenega sistema.
Ključne besede: fotonapetostni sistemi, fotonapetostne komponente, hibridni razsmernik, sončno sevanje, fotonapetostni pojav
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 782; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

4.
Vpliv preklopne frekvence sistema za uporovno točkovno varjenje na varilni tok in na izgube
Robert Brezovnik, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena analiza srednjefrekvenčnega sistema za uporovno točkovno varjenje, ki se v industriji uporablja za varjenje pločevin. Sistem za uporovno točkovno varjenje sestavljajo frekvenčni pretvornik, varilni transformator z nameščenim diodnim usmernikom in varilne klešče z elektrodami. Ti sistemi se večinoma uporabljajo v avtomatizirani avtomobilski industriji za varjenje karoserij s pomočjo robotov. Varilni transformator je nameščen na premikajoči se robotski roki, zato je teža zelo pomemben dejavnik. Z manjšo težo prihranimo na energiji in povečamo dinamiko robota. Težo varilnega transformatorja lahko zmanjšamo z lažjimi in kakovostnejšimi materiali, kar pa je povezano z višjo ceno in je pogosto nesprejemljivo. Težo lahko zmanjšamo tudi s povišanjem frekvence napajalne napetosti, kar omogoča zmanjšanje preseka železnega jedra. Manjši presek železnega jedra pomeni tudi krajše ovoje navitij in s tem manjšo težo. Višanje napajalne frekvence pa negativno vpliva na velikost varilnega toka in izgube, ki sta glavni temi raziskovanja doktorske disertacije. Z višanjem frekvence se namreč zmanjšuje največji varilni tok zaradi izgube prevajalnega razmerja. Pojav izgube prevajalnega razmerja in efektivno prevajalno razmerje sta podrobno analizirana na podlagi časovnih potekov tokov in napetosti. Frekvenčna odvisnost maksimalnega varilnega toka je karakteristična lastnost varilnega transformatorja, ki jo lahko določimo z drago merilno opremo ali z zahtevnimi numeričnimi izračuni. V disertaciji je predstavljena možnost analitičnega izračuna na osnovi poznanih parametrov veznega modela. Ker gre v danem primeru za zahteven, nelinearen in časovno spremenljiv sistem, je tudi analitična rešitev temu primerno zahtevna. Analitična rešitev pa ne omogoča samo neposrednega izračuna frekvenčne odvisnosti varilnega toka, temveč tudi njegovo odvisnost od kateregakoli drugega parametra veznega modela. Analitična rešitev je potrjena tako z meritvami kot z numeričnimi izračuni z reševanjem vezij in z uporabo metode končnih elementov (MKE). Ker modeli MKE zajemajo tudi vpliv kožnega in sosedstvenega pojava, je bilo z izračuni potrjeno, da ti pojavi v opazovanem frekvenčnem področju nimajo opaznega vpliva na frekvenčno odvisnost varilnega toka. S pomočjo MKE in meritev so bili analizirani tudi vplivi frekvence na joulske izgube varilnega transformatorja. Izgube se je razdelilo na deleže stacionarnih in dinamičnih izgub, kjer slednje naraščajo z naraščanjem frekvence. Na osnovi rezultatov meritev in izračunov s predlogom šestih novih konstrukcij navitij transformatorja so podani splošni napotki za zmanjšanje neželenega zmanjšanja varilnega toka in povečanje izgub pri povečanju frekvence napajalne napetosti.
Ključne besede: uporovno točkovno varjenje, varilni transformator, DC-DC pretvorniki, preklopna frekvenca, vezni modeli, analitični modeli, navitja transformatorja, izgube, železno jedro, vrtinčni toki, kožni pojav, sosedstveni pojav, metoda končnih elementov
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 1022; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (14,39 MB)

5.
Zaznavanje pozicije talilnega elementa v keramičnem talilnem vložku s Hallovo sondo
Uroš Polc, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali možnost zaznavanje pozicije talilnega elementa v keramičnem talilnem vložku s Hallovo sondo. Najprej smo si izbrali primerno velikost vložka, nato pa smo raziskali fizikalno ozadje Hallovega pojava. Raziskavo smo nadaljevali s pomočjo meritev na več vzorcih in pri različnih tokovnih pogojih. Pri meritvah smo si pomagali tudi z računalniško simulacijo. Možnost zaznavanja s Hallovo sondo smo potrdili, zaradi uspešnega rezultata smo izdelali tudi predlog praktične rešitve.
Ključne besede: keramični talilni vložek, Hallov pojav, simulacija magnetnega polja
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

6.
Inteligentni sistem za spremljanje laserskega navarjanja
Aleksandra Krivec, 2017, diplomsko delo

Opis: Lasersko navarjanje je postopek, namenjen predvsem popravilu poškodovanih strojnih elementov, obnovi površin in nanašanju raznovrstnih materialov na substrat, z namenom povečanja površinske trdote ali drugih površinskih lastnosti. Zaradi velikih temperaturnih gradientov in metalurških razlik med materiali se na površini ter na stiku navara z osnovnim materialom pojavljajo razpoke. Prav tako lahko zaradi premajhnih vnosov energije ali nepravilnega gorišča laserskega žarka pride do nezvarjenih mest med navarom in substratom ter posledično tudi do odstopanja materiala. V podjetju EMO – Orodjarna, d. o. o., poskušajo omenjene težave odpraviti z uporabo inteligentnega sistema za spremljanje laserskega navarjanja. Sistem z uporabo termo kamere spremlja temperaturo talilnega bazna in na podlagi le-te spreminja moč laserja. Z regulacijo moči laserja dosežemo bolj enakomerne temperaturne razmere v navaru, kar ugodno vpliva na proces navaranja in pojavljanje razpok. S poskusom smo poiskali parametre, pri katerih smo dosegli največji izkoristek postopka in ugotavljali vpliv regulacije na pojav razpok. Rezultati so pokazali, da sistem izboljša gostoto navara in deloma zmanjša količino in velikost razpok, jih pa pri opazovalnih kombinacijah materialov ne odpravi povsem. Pri obravnavanih materialih bi morali za popolno odpravo razpok substrat predgreti.
Ključne besede: lasersko navarjanje, inteligentni sistem, pojav razpok, proizvodne tehnologije
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 1145; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
Elektrokalorični pojav v tekočih kristalih
Amadej Lešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu teoretično preučimo elektrokalorični (EK) pojav v tekočih kristalih (TK), pri čemer opisujemo električno inducirano spremembo temperature. Kot osnovni model smo uporabili Landau-de Gennes-Ginzburgov model, ki opisuje mezoskopsko urejenost sistema z ustreznim parametrom. Obravnavali smo reverzibilni zaključeni cikel, ki zajema adiabatni vklop in izklop statičnega zunanjega polja. Raziskali smo pogoje, pri katerih dosežemo maksimalno spremembo temperature. Analizirali smo tipični EK odziv tik nad izotropno-nematičnem faznem prehodu v termotropnem TK in analitično ocenili vpliv smektičnega ureditvenega parametra na EK pojav. Predstavljeno je tudi izhodiščno modeliranje EK pojava v sistemih TK.
Ključne besede: Elektrokalorični pojav, reverzibilni zaključni cikel, skalirane količine, izotropno-nematični prehod.
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 952; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (742,40 KB)

8.
ANALIZA KARAKTERISTIK ENOSMERNIH IN IZMENIČNIH TALJIVIH VAROVALK
Borut Praznik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava razliko med karakteristikami enosmernih in izmeničnih taljivih varovalk. Primerjava karakteristik je izvedena najprej kot 2D simulacija s pomočjo programa EleFAnT2D, nato pa še kot 3D simulacija s pomočjo programa EleFAnT3D. V preskusnem laboratoriju ICEM – TC so bili izvedeni preskusi na enosmernih in izmeničnih taljivih varovalkah. Nato so bili analizirani dobljeni simulacijski in merjeni rezultati.
Ključne besede: varovalke, nizka napetost, enosmerna napetost, izmenična napetost, kožni pojav, sosedstveni pojav
Objavljeno: 18.03.2016; Ogledov: 966; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

9.
SOSEDSTVEN POJAV PRI OBRATOVANJU ZBIRALK
Klemen Butolen, 2015, diplomsko delo

Opis: Zbiralke so togi vodniki, ki se nahajajo v vozliščih elektroenergetskih sistemov. Namenjene so za prenos električne energije. Zraven ohmskih izgub, se pojavljajo tudi izgube vrtinčnih tokov, ki nastanejo kot izvor magnetnega polja v sosednjih prevodnikih. Ta pojav ima v strokovni literaturi dve imena, in sicer: sosedstven pojav in bližinski pojav. S pomočjo programskega paketa EleFAnT2D so bili izvedeni izračuni za različne načine vgradnje in različne dimenzije zbiralk. Za izračune impedanc pa so bili uporabljeni podatki iz ustanove Copper develovpment.
Ključne besede: Zbiralke, naprave in aparati, magnetno polje, vrtinčni tokovi, bližinski pojav, metoda končnih elementov.
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 938; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

10.
DELOVANJE TERMOELEKTRIČNEGA GENERATORJA V TOČKI MAKSIMALNEGA PRENOSA MOČI
Timotej Mastnak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so najprej predstavljeni zgradba, uporaba in delovanje termoelektričnih elementov. Nato pa je opisana njihova namestitev in namestitev hladilnega sistema na zadnjo stran solarnega panela, kjer naj bi opravljali funkcijo termoelektričnih generatorjev. Zatem je opisana točka maksimalnega prenosa moči (MPPT) in njeno iskanje, opisan je tudi pretvornik navzgor, s katerim smo iskali to točko, njegova zgradba in delovanje. Opisan je postopek testiranja pretvornika in predstavljeni rezultati le-tega. Zatem smo se lotili zajema podatkov na mikrokrmilnik za nadaljnjo obdelavo. Predstavljena pa sta tudi diagram poteka in program, ki išče točko maksimalnega prenosa moči. 
Ključne besede: termoelektrični element, Seebeckov pojav, Peltierjev pojav, točka maksimalnega prenosa moči, pretvornik navzgor, algoritem
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 798; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici