| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost delovanja herbicidov na pokošene rastline pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je možno ambrozijo uspešno zatirati na način, da košnjo in aplikacijo herbicida izvedemo hkrati. Za določitev učinkovitosti herbicidov nanesenih na rastline ambrozije takoj po košnji smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bila vrsta herbicida, drugi višina ambrozije ob košnji in tretji delež omočene listne površine s herbicidi. Rastline ambrozije gojene v loncih z volumnom 10 l smo v različnih stadijih (20, 35, 60 in 80 cm višine) s škarjami odrezali na višini 5 cm od tal. Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na preostanek rastlin smo nanesli herbicide na podlagi aktivnih snovi glifosat (1500 g/ha), dikamba (385 g/ha), bentazon (1200 g/ha) in tifensulfuron (12 g/ha) na način, da smo pri različnih obravnavanjih s herbicidno brozgo omočili 10, 35, 60, 85 ali 100 % površine listov, ki so ostali po rezi. Različne deleže poškropljene površine smo dosegli s prekrivanjem rastlin s plastično folijo tako, da je bil del listov prekrit, del pa ne. Učinkovitost herbicidov smo ocenili glede na maso suhe snovi, ki so jo oblikovale rastline v obdobju od maja do septembra in glede na količino semen, ki so jih uspele oblikovati. Učinkovitost herbicidov je padala z višanjem ambrozije ob izvedbi rezi in z zmanjševanjem deleža površine listov, ki smo jo omočili s herbicidom. Tudi interakcija med omenjenima dejavnikoma je bila statistično značilna. Rezultati kažejo, da sta za zatiranje ambrozije na način, ko ob košnji izvedemo hkrati aplikacijo herbicidov, primerna predvsem herbicida glifosat in dikamba, herbicida bentazon in tifensulfuron pa sta manj učinkovita. Zadovoljivo učinkovitost pri zatiranju ambrozije z uporabo glifosata in dikambe (več kot 90 % zmanjšanje zelene gmote in števila oblikovanih semen) je mogoče doseči, če rastline ob košnji ne presegajo višino 20-30 cm in s herbicidom omočimo najmanj 40 % površine listov, ki ostanejo po košnji.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia, zatiranje, košnja, herbicidi, učinkovitost
Objavljeno: 25.03.2015; Ogledov: 832; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)

2.
VPLIV POZNE JESENSKE KOŠNJE NA RAST LUCERNE (Medicago sativa L.) PRVE KOŠNJE NASLEDNJEGA LETA
Janez Strašek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem mikroposkusu v Spodnjem Gaberniku (n. v. 258 m, 46º15'54.94'' N in 15º34'6.05'' E) smo v četrtem letu rasti lucerne (Medicago sativa L.) sorte 'Soča', ugotavljali vpliv časa zadnje jesenske košnje na rast lucerne prve košnje v naslednjem letu. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štirih ponovitvah. Posamezno obravnavanje (1) 24. 9. 2014, (2) 1. 10. 2014, (3) 8. 10. 2014, (4) 15. 10. 2014 in (5) 22. 10. 2014) so predstavljali tedenski zamiki zadnje jesenske košnje. Statistično značilno najvišje pridelke suhe snovi zadnje košnje jeseni 2014 smo dosegli v najkasnejših obravnavanjih košenj (4 in 5). Prav tako v prvi košnji v letu 2015 ugotavljamo trend višjih pridelkov suhe snovi pri kasneje košenih obravnavanjih jeseni 2014, pri čemer nismo zaznali statistično značilnih razlik. Pri merjenju višine posameznih rastlin pred prvo košnjo spomladi 2015 je bil opazen statistično značilen trend višjih rastlin z opravljeno poznejšo zadnjo košnjo v letu 2014. Rezultati poskusa kažejo, da ima rok zadnje košnje jeseni velik vpliv na rast lucerne v prvi košnji naslednjega leta.
Ključne besede: lucerna, prezimitev, košnja, pridelek
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 936; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Učinkovitost različnih terminov in višin košenje na rast in razvoj pelinolistne ambrozije (ambrosia artemisiifolia l.)
Blažka Šutar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 441; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Razlike v morfološko-funkcionalnih tipih in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika glede na pogostost košnje
Teja Vrbek, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo ugotavljali razlike v morfološko-funkcionalnih potezah in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika asociacije Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis glede na pogostost košnje. To so srednjeevropski mezotrofni do evtrofni gojeni nižinski travniki (šifra habitatnega tipa: Physis 38.22; Natura 6510). Ti travniki so med vrstno bogatejšimi habitati v Evropi in so s kmetijskega stališča pomembni predvsem kot vir krme za živino. Naša raziskava temelji na podatkih, ki so bili zbrani na trajnih popisnih ploskvah pol-naravnega travnika, ki ga vse od leta 1995 vodijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah s šestimi različnimi režimi košnje. V analizo smo vključili 63 rastlinskih vrst, 31 vegetacijskih popisov in 52 morfološko-funkcionalnih potez. Določitev morfološko-funkcionalnih tipov za popisane rastline smo izvedli s klastrsko analizo. Za ugotavljanje vpliva košnje na morfološko-funkcionalne poteze in funkcionalno pestrost smo uporabili PCA analizo. Določili smo 5 morfološko-funkcionalnih tipov rastlin. Potrdili smo hipotezo, da je različna pogostnost košnje posameznih popisnih ploskev spremenila zastopanost in razmerje posameznih morfološko-funkcionalnih potez rastlin v primerjavi z izhodiščnim ekstenzivnim travnikom. V raziskavi smo delno potrdili tudi hipotezo, da bo največja funkcionalna pestrost na popisnih ploskvah z najmanj pogosto košnjo. To je veljalo predvsem za poteze, ki so v močni povezavi s kompeticijsko strategijo rastlin, kakršna je tudi višina rastline.
Ključne besede: vegetacija, travišča, morfološko-funkcionalne poteze, košnja, funkcionalna pestrost
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici