| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
POSEBNOSTI RAČUNOVODENJA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV NORMIRANCEV V PRIMERJAVI Z OBIČAJNIMI SAMOSTOJNIMI PODJETNIKI
Tina Vrečar, 2015, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je samostojni podjetnik za mnoge podjetnike prva oblika opravljanja dejavnosti. Zaradi recesije, s katero se je srečala tudi Slovenija, je vse več ljudi ostajalo na cestah zaradi propada velikega števila podjetij. Zato so bili nekateri posamezniki prisiljeni ustanoviti svoje podjetje in si s tem prislužiti vsakdanji kruh. Nekateri so želeli z ustanovitvijo lastnega podjetja uresničiti svoje sanje in se s svojim znanjem in izkušnjami dokazati preko lastnega podjetja. Za samostojnega podjetnika je pomembno, da opravlja dejavnost, ki je pridobitna in da vodi posle samostojno. Tudi samostojni podjetnik mora imeti računovodstvo, tako kot vsako podjetje, saj je pomembna poslovna funkcija. Dobro mora poznati vodenje poslovnih knjig, evidenc in davščin. Poznamo pa tudi samostojnega podjetnika, ki ima status normiranca. Razlike pri normirancu in običajnem podjetniku se vidijo predvsem v računovodenju in pri ugotavljanju davčne osnove. Običajni podjetnik se lahko odloča, ali bo vodil poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva ali pa po načelih dvostavnega knjigovodstva. Računovodenje podjetnika normiranca pa se razlikuje od računovodenja običajnega samostojnega podjetnika. Poslovne dogodke lahko podjetnik evidentira na različne načine, odvisne od velikosti podjetja. Diplomski projekt zajema tudi anketni vprašalnik, v katerem nas je predvsem zanimalo, ali lahko študent Ekonomsko-poslovne fakultete vodi računovodenje samostojnega podjetnika normiranca.
Ključne besede: samostojni podjetnik, pridobitna dejavnost, normiranec, knjigovodstvo, računovodenje
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 737; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

58.
PRIMERJAVA MED POPOLDANSKIM IN NAVADNIM SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM
Anita Kavaš, 2012, diplomsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza je kriva, da v zadnjem času propada veliko število podjetij. Posledica tega je velika stopnja brezposelnosti. Nekateri posamezniki so tako prisiljeni ustanoviti svojo podjetje, spet drugi začutijo priložnost, ki se ponudi na trgu ob umiku prejšnjih podjetij za nove poslovne poti. Zaradi zgoraj naštetega je v porastu ustanavljanje osnovne oblike samozaposlitve – samostojnega podjetnika. Ker se ravno v tem času odražajo rezultati večletne recesije in je na trgu presežek delovne sile, smo v diplomski nalogi skušali predstaviti čim širši populaciji, kako se lahko samozaposlijo in legalno pridejo do dodatnega zaslužka. Posledica krize so tudi slabša plačila delodajalcev in tako veliko ljudi išče priložnosti za dodatni zaslužek. To možnost jim daje odprtje popoldanskega s.p.. Pri popoldanskem samostojnem podjetniku je potrebno, da je posameznik, ki se za to obliko odloči zraven še redno zaposlen. Ustanovitelj namreč plačuje samo pavšalne prispevke, medtem ko mu redne prispevke plačuje delodajalec. Popoldanski s.p. je primeren za študenta, upokojenca ali zaposlenega. Samo odprtje je zelo preprosto; izpolniti je potrebno AJPES obrazec in DURS obrazec, nato je potrebno odprti še poslovni račun na banki. Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zanj veljajo povsem enake vsebinske značilnosti kot za gospodarske družbe. Ob ustanovitvi pa se lahko pridobi subvencija za samozaposlitev, ki jo dodeljuje zavod za zaposlovanje. Za popoldanskega s.p. prispevke plačuje delodajalec, zato popoldanski s.p. plačuje samo pavšalne prispevke pokojninskega, invalidskega in prispevke zdravstvenega zavarovanja, navadni pa si jih krije sam. Proučevali smo tudi podobne organizacijske oblike v tujini. Za samostojnega podjetnika v Avstriji in Nemčiji veljajo določila, ki so zapisana v Trgovinskem zakoniku. Poslovne knjige mora voditi po načelih urejenega knjigovodstva. Poleg trgovinskega zakonika so pomembni še drugi gospodarski predpisi. Obravnavane oblike smo tudi primerjali med seboj ter predstavljali njihove značilnosti in posebnosti, tako da bi posamezniku kar najbolj olajšali dilemo ali naj se odloči za ustanovitev podjetja ali pa naj si raje poišče zaposlitev in odpre popoldanski s.p.
Ključne besede: popoldanski s.p., pavšalni prispevki, študentski s.p., Trgovinski zakonik, urejeno knjigovodstvo, ZGD-1, enostavno knjigovodstvo, dvostavno knjigovodstvo, normirani stroški
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 1799; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

59.
60.
RAČUNOVODSTVO DRUŽINSKIH PODJETIJ
Ines Šipek, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji ter prav tako drugje po svetu je družinsko podjetništvo zelo razširjeno. Največkrat so družinska podjetja majhna, se pa najdejo tudi velike korporacije, ki imajo večinski del podjetja v lasti ene družine. Družinska podjetja se od ostalih razlikujejo po svojih lastnostih, prednostih ter slabostih. Že besedna zveza družinsko podjetje nam pove, da je sistem takega podjetja sestavljen iz neke družine ter podjetja. Družina je tista zaradi katere so velikokrat prisotna čustva in vrednote njenih članov, podjetje pa predstavlja organizacijo katere namen je uspešno delovati na trgu in večati njeno vrednost. Za vsako podjetje pa je pomembno, da ima računovodstvo organizirano v skladu s predpisi in potrebami. Namen diplomskega seminarja je predstavitev računovodstva majhnega družinskega podjetja Cvetličarna Palma s.p. Preučila sem funkcije njegovega računovodstva, ki so knjigovodenje, predračunavanje, nadziranje in analiziranje. Predstavila sem tudi računovodske informacije ter kaj je v zvezi z njimi potrebno vedeti.
Ključne besede: družinsko podjetje, majhno podjetje, družina, računovodstvo, knjigovodstvo, predračunavanje, nadziranje, analiziranje, računovodske informacije.
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1044; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (657,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici