| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 205
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena stopnje škodljivosti in razširjenosti tujerodnih rastlinskih vrst v kmetijski pridelavi Slovenije za obdobje 2000-2022
Mario Lešnik, Andrej Paušič, 2024

Opis: V obdobju 2000-2022 smo izvajali spremljanje kmetijskih površin in nekaterih ob agrarnih habitatov po vsem ozemlju Slovenije glede pojavnosti tujerodnih invazivnih rastlin. Tujerodne rastline smo evidentirali in podali ocene o velikosti populacij. Hkrati smo izvedli oceno škodljivosti invazivnih rastlin za kmetijsko pridelavo. Obravnavali smo invazivne rastlinske vrste, ki jih pogosto omenjajo v mednarodno priznanih bazah invazivnih v geografskih območjih, ki so nam primerljiva po klimatskih in pedoloških značilnostih in po značilnostih kmetijskih pridelovalnih sistemov. V uvodu je predstavljena metodologija ocenjevanja škodljivosti vrst. Za večino vrst je škodljivost možno precej realno oceniti. Velika neznanka so klimatske spremembe, predvsem minimalne zimske temperature, ki odločajo o dolgoročnem ohranjanju tujerodnih večletnih rastlin. Med njimi je veliko takšnih, ki preraščajo vegetacijo, če uspejo preživeti zimo predstavljajo nevarne invazivke z ekosistemsko škodljivostjo. Pomembno vlogo bo imela tudi dostopnost herbicidov. Če se bo zmanjšala, bodo nekatere nove vrste pridobile na pomenu, ker jih ne bomo mogli učinkovito kemično zatirati. Vse več vrst je ekološko problematičnih tudi zato, ker so vmesni gostitelji novih tujerodnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo gojene rastline.
Ključne besede: alohtone vrste, škodljivost, kmetijstvo, Slovenija, invazivne rastlinske vrste
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (15,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu
2024, priročnik

Opis: V strokovni monografiji je predstavljena pridelave industrijske konoplje v Sloveniji, njen sortiment, njena vloga pri prilagajanju podnebnim spremembam in tudi pri njihovi blažitvi ter pri varovanju virov v kmetijstvu. Podrobneje so opisana preizkušanja industrijske konoplje na petih slovenskih kmetijah med letoma 2021 in 2023. V prispevkih smo predstavili izzive, s katerimi smo se srečali v vsakem letu, in rezultate pridelave različnih sort v petih različnih regijah. Skozi poglavja te monografije boste spoznali številne vidike pridelave konoplje, od njenih koristi za kmetijska tla in njenega potenciala pri zmanjševanju ogljičnega odtisa do zakonitosti ekonomike pridelave.
Ključne besede: industrijska konoplja, podnebne spremembe, sekvestracija ogljika, tla, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 26.04.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (11,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uvedba umetne inteligence v industrijske panoge
Zala Martinjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti umetno inteligenco, ki je v današnjem svetu ena izmed najhitreje rastočih tehnologij. Sisteme umetne inteligence smo povezali tudi z rabo v štirih izbranih panogah, to so logistika, kmetijstvo, farmacija in gradbeništvo, ter med drugim raziskovali tudi, kakšen odnos imajo v posamezni panogi do umetne inteligence. V magistrski nalogi smo na začetku opisali teoretična izhodišča, ki so nam služila za boljše razumevanje tematike ter kot opora nadaljnjemu raziskovalnemu delu. V teoretičnem delu smo spoznali umetno inteligenco, njeno zgodovino ter možnosti uporabe, prav tako pa tudi nevarnosti, ki pridejo z njeno uporabo. Nadaljevali smo s povezavo umetne inteligence med posameznimi panogami in vlogo, ki jo ima oziroma jo bo le-ta še imela v posamezni panogi. V raziskovalnem delu pa smo na podlagi izvedene ankete analizirali in predstavili pridobljene rezultate, pri analizi pa smo si pomagali s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji. Ugotovili smo, da so si panoge pri pogledu in v uporabi umetne inteligence v delovnem procesu med seboj različne. Povezanosti med panogami in negativnim mnenjem nismo mogli potrditi, saj ni bilo dovolj dokazov o njeni povezanosti. Prva tako smo spoznali, da tako pri vplivu na pomembnost vpeljave umetne inteligence v proces delovanja kot tudi pri vplivu na prihodnost dela obstajata dva skupna faktorja, ki jih določajo spremenljivke.
Ključne besede: umetna inteligenca, logistika, farmacija, kmetijstvo, gradbeništvo.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
Prepoznava invazivnih polžev z uporabo globokega učenja : diplomsko delo
Kristjan Herodež, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na podvejo umetne inteligence, ki se imenuje strojno učenje. V zaključnem delu predstavljamo uporabo in implementacijo strojnega učenja na različnih področjih. Znotraj zaključnega dela se podrobneje osredotočamo na pametno kmetijstvo, katerega osrednja tematika v tej nalogi je odkrivanje škodljivcev, ki so v našem primeru polži Arion rufus. Kot rešitev problema je predstavljeno globoko učenje oz. uporaba konvolucijskih nevronskih mrež. V ta namen omenimo tudi različne pristope za učenje modelov računalniškega vida. Rešitev smo našli v pristopu YOLO (You only look once) v katerem smo izdelali naš model vida in ga primerjali s podobno študijo.
Ključne besede: Arion rufus, Globoko učenje, Pametno kmetijstvo, Umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

5.
Delo na črno in siva ekonomija v sezonskem delu v kmetijstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Larisa Leskovšek Potočan, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno lažjemu razumevanju dela na črno in sive ekonomije na splošno kot tudi v kmetijstvu. Razloženo je, kaj je delo na črno, in prikazano, kako in v kakšni količini se pojavlja v različnih državah sveta. Obrazloženo je, kdaj in kdo so izjeme dela na črno in kateri državni organi opravljajo nadzor nad zakonitim delom. Prikazano je tudi, v kakšni meri so izvajali nadzore in koliko je bilo dejanskih kršitev. Opisano je tudi delo na črno v kmetijstvu in njegove pojavne oblike. Storjena je bila primerjava deleža dela na črno, ki se pojavlja po svetu, in dela na črno v kmetijstvu. Ugotavljala sem tudi, v katerih kmetijskih panogah se delo na črno največkrat pojavlja. Po celovitem pregledu dela na črno na splošno in v kmetijstvu sem se osredotočila še na sivo ekonomijo. Razložila sem pojem sive ekonomije in ugotovila, kje in v kakšnih oblikah se na svetu največkrat pojavlja. Nato sem se ponovno osredotočila na kmetijski sektor. Storjena je bila primerjava sive ekonomije v kmetijstvu v različnih evropskih državah. Poskušala sem poiskati tudi vzroke za njeno nastajanje in panoge, kjer se največkrat pojavlja. Kot zadnje sem opisala tudi ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje sive ekonomije in dodala nekaj predlogov, ki bi lahko k temu tudi pripomogli.
Ključne besede: delo na črno, siva ekonomija, kmetijstvo, sezonska dela, nezakonito delo, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (766,89 KB)

6.
Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko delo
Urška Povalej, 2022, magistrsko delo

Opis: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Ključne besede: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

7.
Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetovanju : magistrsko delo
Žan Mongus, 2022, magistrsko delo

Opis: Uporaba aeroponike v vertikalnem kmetijstvu se uveljavlja kot učinkovita metoda vzgoje rastlin v pokritih prostorih. S tem se zagotavlja boljša samooskrba mestnega prebivalstva in se zmanjšuje transportna pot zelenjave, kar ohranja njeno svežino. V sklopu projekta smo testirali učinkovitost in upravljanje avtonomnega rastlinjaka oz. tovarne rastlin za vzgojo rastlin brez substrata. Za izvedbo preliminarne študije, ki je zajemala vzgojo 56 rastlin v sistemu aeroponike, so se spremljali vhodni parametri. Poraba vode, električne energije, hranilne raztopine in izguba vode skozi transpiracijo so predstavljali parametre, ki so bili potrebni za uspešno vzgojo 56 glav solate. Skozi rastni cikel je bil sistem nadziran avtonomno in tako vzdrževal rastne pogoje. Ti so zajemali temperaturo zraka, relativno vlažnost, dolžino osvetlitve in načrtovane prehrambne cikle, ki so bili vnaprej določeni skozi 60-dnevno obdobje. Po končanju rastnega cikla so solatne glave dajale videz dobrega zdravstvenega stanja, njihov prirastek biomase pa je bil ovrednoten s pomočjo tehtanja.
Ključne besede: vertikalno kmetijstvo, aeroponika, avtonomni rastlinjak, porabljeni viri, hidroponika
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 630; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

8.
Logistika v kmetijstvu
Andrej Lisec, 2022

Opis: Učbenik obravnava logistiko v kmetijstvu, kjer so zajeta poglavja o logistiki v povezavi s kmetijstvom, zgodovina na tem področju, pridelava hrane, samooskrba v povezavi z distribucijo lokalno pridelane hrane, mehanizacija, prevoz živil v kontroliranih temperaturnih pogojih, označevanje pridelkov, odpadki v kmetijstvu in pogled kmetijstva v prihodnosti, vključno z uporabo dronov.
Ključne besede: logistika, kmetijstvo, samooskrba, distribucija lokalno pridelane hrane, odpadki
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (9,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Poštna logistika
Andrej Lisec, 2022

Opis: Učbenik obravnava poštno logistiko, kjer so navedeni temelji pojmi o pošti in logistiki. Skozi zgodovinski pregled pošte se ustavimo pri poštnem prometu in posameznih fazah. Poseben poudarek je namenjen paketom in pismom. Na koncu so podani izzivi pošte na področju razvoja v prihodnosti, trajnostni razvoj, tudi z uporabo dronov.
Ključne besede: logistika, kmetijstvo, samooskrba, distribucija lokalno pridelane hrane, odpadki
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 531; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (9,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Managementski vidiki poslovnega načrta bučne oljarne Senekovič
Patrik Senekovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Kmetijstvo je ena izmed najstarejših panog človeštva in igra ključno vlogo pri našem obstoju. Problematike, s katerimi se kmetje in politika srečujejo danes, so vezani na klimatske spremembe, disrupcije v oskrbovalnih verigah in ugotovitev, da za preživetje enostavno ne proizvajamo dovolj hrane. Kmetje se zaradi omenjenih težav srečujejo s finančnimi primanjkljaji in iščejo možnosti za ohranitev obstoječega prihodka in alternativ z dodano vrednostjo, ki bi jim prinesle večje finančne zaslužke. Povezovanje med panogo, kot je kmetijstvo, in managementom, ki se osredotoča na optimizacijo in doseganje zastavljenih ciljev, je tako za kmete ena izmed možnosti. Pomembnost managementa v kmetijstvu iz leta v leto raste s pridobivanjem novih znanj, novih tehnologij in hitro spremenljivih trendov, ki so nastali kot rezultat globalizacije. Za večino kmetov je management abstraktna veda, ki je sploh ne znajo pravilno uporabljati. Vendar uporaba orodij, kot so poslovni načrti, predstavlja veliko priložnost za tiste, ki so se pripravljeni prilagoditi. Poslovni načrti so sami po sebi v fazah razvoja, kjer poteka veliko debat glede tega, zakaj jih potrebujemo in kakšni poslovni načrti so vsaj v teoriji pravilni. Tukaj do odstopanj od ugotovitev prihaja v praksi. Tudi manjša podjetja, kot je primer bučna oljarna Senekovič, lahko uporabijo poslovni načrt, da si začrtajo in posledično s pomočjo poslovnega načrta zastavljene cilje tudi dosežejo. Slovenija ima bogato zgodovino glede pridelave bučnega olja in tudi pravno zaščito za proizvajanje teh produktov. Tako je logična poteza slovenskih kmetov, da se združijo s strokovnjaki s področja managementa in ustvarijo novo uspešno poslovno zgodbo. Tekom diplomske naloge smo tako predstavili kmetijstvo v Evropski Uniji in Sloveniji sedaj ter tudi v prihodnjih letih. Predstavili smo tudi bučno industrijo in management, poslovni načrt in managementske vidike, ki jih moramo v poslovnem načrtu za bučno oljarno upoštevati. Diplomsko delo je tako sestavljeno iz teoretičnega dela in praktičnega dela. V sklepu smo predstavili svoje ugotovitve za kmetijstvo v prihajajočih letih, kje so poudarki, in kako se naj podjetnik loti ustanavljanja in razvoja svoje bučne oljarne.
Ključne besede: kmetijstvo, skupna kmetijska politika, management, managementski vidiki, poslovni načrt, primer bučne oljarne Senekovič.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 648; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 2.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici