Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Med avgustom 2022 in aprilom 2023 je bil v eksaktnih poljskih poskusih izvedenih na šestih KG v petih SR Slovenije proučevan vpliv roka setve (1. rok – avgust; 2. rok – september) prezimnih dosevkov: mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) na pridelek SS in parametre kakovosti pridelka (vsebnost N, P, K, SB, SM, SP, SVL, NDF, ADF in NEL). Rezultati so pokazali, da so bili pri mnogocvetni ljuljki in inkarnatki, posejanih v 1. roku, pred prezimitvijo doseženi višji pridelki SS kot pri kasnejši setvi. Kljub temu je kasnejša setev (2. rok) omogočila boljšo regeneracijo rastlin spomladi. Statistične razlike v kakovosti pridelka so bile ugotovljene med obema rastlinskima vrstama, vendar rok setve ni imel značilnega vpliva na njune parametre kakovosti. Inkarnatka se je izkazala kot hranilno bogatejša rastlina (z višjo vsebnostjo SB in mineralov), medtem ko je mnogocvetna ljuljka ohranila nekoliko višjo NEL, kar potrjuje njuno primernost za pridelavo kakovostne krme ne glede na rok setve. Z raziskavo je bilo potrjeno, da zgodnejša setev omogoča višje pridelke pred prezimitvijo, kasnejša pa izboljša odpornost rastlin na zimske razmere. Prezimni dosevki pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti tal, zmanjševanju izgub hranil in spodbujanju trajnostnih kmetijskih praks ter pridelavi kakovostne krme.
Ključne besede: prezimni dosevki, mnogocvetna ljuljka, inkarnatka, ozelenitev tal, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (923,47 KB)

Opis: Ob besedi kriminaliteta se nam lahko postavlja veliko vprašanj. Ali je kriminaliteta na podeželju sploh prisotna, v našem primeru na kmetijah? Kakšna kazniva dejanja se lahko zgodijo na kmetijah? Kdo so storilci? Odgovore na ta vprašanja smo želeli poiskati v diplomskem delu. Zaradi neposrednega stika s podeželjem in zaposlitvijo v policiji je bila izbrana tema še toliko bolj zanimiva. Zmotno je mišljenje, da se kriminaliteta na podeželju ne dogaja. Res je, da je tega v urbanem okolju več, ampak je prisotna tudi v ruralnem okolju. Velikokrat pride do kaznivega dejanja, vendar kmetje in ostali prebivalci na podeželju teh kaznivih dejanj ne prijavijo organom pregona. Razlogov za to je lahko več, morebiti zaradi strahu pred storilci, slabih medsosedskih odnosov, tudi veliko drugih dejavnikov lahko vpliva na to odločitev. V okviru zaključnega dela smo izvedli raziskavo na kmetijah v vseh vaseh v občini Puconci. Uporabili smo metodo anketiranja (papir in svinčnik). Zanimalo nas je predvsem, kakšne izkušnje imajo s kriminaliteto na njihovih kmetijah, v kakšnem obsegu je prisotna, in njihovo zadovoljstvo z delom policije. Analize so pokazale, da je kriminaliteta prisotna na kmetijah v občini Puconci, vendar ne v velikem obsegu. Najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta, sledijo ji kršitve zaradi prehitre vožnje, pijančevanja, mučenja živali ter kršenje javnega reda in miru. Glede na to, da žal, število kmetij v Pomurju strmo upada, se pa kljub temu na teh kmetijah dogajajo kazniva dejanja, bi bilo smiselno, da se čim več kršitev prijavi policiji, ki lahko pomaga. Da ima potem še tistih malo kmetov, ki kljub slabim razmeram vztrajajo v tej dejavnosti, čim manj posledic, tako finančnih kot psihičnih in da tako ohranjajo še naprej voljo do kmetovanja in domače samooskrbe.
Ključne besede: kriminaliteta, podeželje, kmetje, kmetijstvo, občina Puconci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili na digitalno transformacijo in ERP rešitve ter njihov vpliv na kmetijstvo. Naš cilj je raziskati, kako digitalna transformacija spreminja poslovne procese, izboljšuje učinkovitost in odpira nove poslovne priložnosti. Razumevanje teh sprememb je ključno, saj se z njimi srečujemo v vseh panogah, vključno s kmetijstvom, ki je zaradi specifičnih potreb in izzivov pogosto spregledano. Najprej bomo pojasnili, kaj digitalna transformacija pomeni in kako se je razvijala skozi čas. Proučili bomo ključne elemente digitalne transformacije, kot so umetna inteligenca, big data, internet stvari in blockchain, ter tehnologije, ki so bistvene za ta proces. Prav tako bomo analizirali pozitivne učinke digitalne transformacije, kot so povečana produktivnost, inovativnost in konkurenčnost podjetij, ter izpostavili tudi izzive, ki jih ta proces prinaša, kot so vprašanja varnosti in etike. V nadaljevanju se bomo posvetili ERP (Enterprise Resource Planning) rešitvam, ki podjetjem omogočajo učinkovito upravljanje virov in integracijo različnih poslovnih procesov. Predstavili bomo glavne značilnosti in različne kategorije ERP rešitev, tehnološko arhitekturo ter ključne funkcionalnosti, ki jih te rešitve ponujajo. Poleg tega bomo raziskali trende v razvoju ERP rešitev, glavne ponudnike na trgu in postopke izbire ter uvedbe teh sistemov. Posebno pozornost bomo namenili tudi analizi pozitivnih in negativnih vplivov ERP rešitev na poslovanje podjetij. Osredotočili se bomo tudi na vertikalne ERP rešitve, prilagojene za kmetijstvo, kjer bomo podrobno analizirali sisteme, kot sta Odoo in Pantheon. Zanimalo nas bo, kako te rešitve izpolnjujejo specifične potrebe kmetij in kako se razlikujejo med seboj. Naša raziskava bo vključila študijo primera kmetije Hmeljarstvo Čas, kjer bomo analizirali trenutne poslovne procese in načrtovane spremembe z uvedbo ERP rešitve. Cilj je ugotoviti, kako lahko ustrezna izbira ERP sistema pripomore k optimizaciji delovanja kmetije in izboljšanju njene konkurenčnosti. Na koncu bomo povzeli ključne ugotovitve o pomenu digitalne transformacije in ERP rešitev za kmetijstvo ter izpostavili, kako te rešitve lahko prispevajo k večji učinkovitosti in konkurenčnosti v tem pomembnem sektorju. Naša diplomska naloga bo tako prispevala k boljšemu razumevanju sodobnih tehnologij in njihove vloge v kmetijskem poslovanju.
Ključne besede: digitalna transformacija, ERP sistem, Hmeljarstvo Čas, uvedba ERP, pametna kmetijstvo, integracija ERP, avtomatizacija procesov, upravljanje hmeljišča, umetna inteligenca (AI), strojno učenje, oblačne storitve, optimizacija virov, moduli ERP, Odoo, Pantheon, računovodski procesi.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Nova vloga kmetijskega svetovanja v inovacijskih procesih in razvoju kmetijstva v smeri trajnosti zahteva izboljšanje učinkovitosti svetovanja v kmetijstvu. Osnovni predpogoj za uresničevanje potenciala kmetijskega svetovanja na navedenih področjih je močno razvit izobraževalni sistem, ki bo omogočil razvoj močnih svetovalnih kapacitet. Zato je bilo ključnega pomena preučiti delovanje izobraževalnega sistema v kmetijskem svetovanju, identificirati ovire in omejitve, prepoznati priložnosti in orisati smer trajnostnega razvoja sistema. Na podlagi percepcij kmetijskih svetovalcev je doktorska disertacija preučila delovanje izobraževalnega sistema za kmetijske svetovalce, pri čemer se je osredotočila na tri vidike: organizacijo izobraževanja, zadovoljstvo z izvajalci izobraževanj in oceno izobraževanja ter posameznikovega potenciala znotraj organizacije. V vseh treh opazovanih segmentih izobraževalnega sistema so bile opažene pomanjkljivosti. Ugotovljeno je bilo, da delovanje izobraževalnega sistema spodbuja razvoj tradicionalne vloge kmetijskih svetovalcev, identificirani pa so bili tudi principi, na katerih temelji delovanje sistema. Rezultati analize večkratne regresije kažejo, da večje ovrednotenje izobraževanja in potenciala posameznikov v organizaciji pomeni večje vključevanje kmetijskih svetovalcev pri izbiri tem, ki jim bodo ponujene prek izobraževanja, in naprednejše kapacitete učiteljev, odgovornih za izobraževanje. Analiza enofaktorske variance (ANOVA) kaže, da ni statistično pomembnih razlik na ravni p < 0,05 v stopnji percipirane kompetentnosti svetovalcev za trajnostne kmetijske prakse glede na pogostost obiskovanja izobraževanja. Za učinkovito delovanje kmetijskega svetovanja v njihovi novi vlogi je potrebno izboljšati izobraževalni sistem za kmetijske svetovalce, pri čemer je poseben poudarek na preoblikovanju temeljnih načel, na katerih sistem deluje, in vzpostavitvi boljšega sistema vrednotenja izobraževanja in potenciala kmetijskih svetovalcev.
Ključne besede: kmetijsko svetovanje, kmetijski svetovalec, izobraževalni sistem, svetovalne kapacitete, trajnostno izobraževanje, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...