1. Uporaba klorovega dioksida za razkuževanje vode in določanje ostanka s terensko metodo : magistrsko deloSandra Mertik, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je razvoj analitske metode za terensko merjenje klorovega dioksida. Za terensko delo je primerna DPD metoda, ki smo jo želeli primerjati z jodometrično metodo. Uporaba klorovega dioksida kot sredstva za razkuževanje pitne vode se je v zadnjih letih precej povečala. Klorov dioksid je dražji, bolj zapleten za uporabo, vendar učinkovit že pri nizkih koncentracijah. Glavna prednost je manj stranskih produktov, predvsem nižje koncentracije trihalometanov. Hkrati smo preverili tudi delovanje aparata za merjenje klora na terenu, uporabili smo tudi revalidacijo, naš namen je bil znižati mejo zaznavanja (LOD) na 0,03 mg/l.
V magistrski nalogi je bila merilna negotovost en izmed pomembnejših faktorjev metode. Ugotovili smo, da je merilna negotovost najvišja pri najnižji izmerjeni koncentraciji klora, pri višjih koncentracijah pa je bila manjša merilna negotovost. Izračuna merilne negotovosti za klor dioksid pa ni bilo možno izračunati, saj so nam manjkali podatki meritve pri obnovljivosti metode. Klor dioksid se v vodi hitro porablja, istega vzorca nismo mogli uporabiti v daljšem časovnem obdobju.
Pri jodometrični metodi pa smo prišli do zaključka, da se je koncentracija pripravljene raztopine klora dioksida znižala po določenih dneh. Predpostavljamo, da je v laboratoriju pripravljena raztopina klor dioksid neobstojna in kot taka težko merljiva v laboratoriju.
Ključne besede: klor dioksid, klor, validacija, jodometrična metoda, DPD, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1407; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (2,32 MB) |
2. KLOR IN KLOROVE SPOJINEKatja Pušnik, 2010, diplomsko delo Opis: Klor je rumenozelen plin, ki se nahaja v 3. periodi VII. skupine periodnega sistema. Klor je dvoatomna molekula, kjer sta atoma povezana z nepolarno kovalentno vezjo.
Leta 1810 ga je odkril znani angleški kemik Humphy Davy.
Klor je izredno nevaren halogen, saj že v zelo majhnih koncentracijah draži sluznico. Prav zaradi svoje nevarnosti je bil v času prve svetovne vojne uporabljen kot bojni strup. Je zelo reaktiven in izpodriva brom in jod iz njunih spojin z vodikom in s kovinami. Zlasti burno reagira z alkalijskimi in zemeljsko-alkalijskimi kovinami ter z arzenom, antimonom in bizmutom.
V vsakdanjem življenju s z njim srečujemo v čistilih, PVC vrečkah, papirju, pitni vodi, nahaja pa se tudi v vodi plavalnih bazenov. V naravi se nahaja le vezan, prostega ni.
Klor pridobivamo na dva načina, poznamo industrijsko ter laboratorijsko pridobivanje. Industrijsko se klor danes pridobiva izključno z elektrolizo koncentrirane raztopine NaCl, laboratorijsko pa s kalijevim manganatom (VII) (KMnO4), z manganovim dioksidom (MnO2) in s klorovim apnom CaCl(ClO).
Klorova (VII) kislina HClO4 (perklorna kislina) je najmočnejša klorova oksokislina. Brezvodna je slabo viskozna in eksplozivna, delno razredčena je viskozna oljnata tekočina, ta je mnogo bolj obstojna.
Klorova (V) kislina HClO3 je razmeroma močna kislina, obstojna je v vodni raztopini do največ 30% koncentracije.
Klorova (III) kislina HClO2 (klorasta kislina) je šibka kislina, v vodnih raztopinah razpada in je oksidant.
Klorova (I) kislina HClO (hipoklorasta kislina) je šibka kislina. HClO razpade pod vplivom sončne svetlobe in oddaja kisik, je močan oksidant.
Ključne besede: Deskriptorji: halogeni elementi, klor, Klorova (VII) kislina HClO4, Klorova (V) kislina HClO3, Klorova (III) kislina HClO2, Klorova (I) kislina HClO
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 1848; Prenosov: 0 |
3. Modeliranje za hitro ocenjevanje posledic kemijskih nesrečVioleta Trajkovska, 2016, magistrsko delo Opis: Veliko nevarnih snovi se shranjuje, prečrpava in uporablja na številnih industrijskih lokacijah pri podobnih pogojih. Pri tem lahko pride do izpustov in nezgod, ki povzročijo veliko škodo in posledice za ljudi in okolje. Zato je potrebno učinkovito prepoznavanje možnih scenarijev izpustov in ocenjevanje njihovih posledic.
V magistrski nalogi je prikazan razvoj empiričnih regresijskih modelov za hitro in približno ocenjevanje posledic nesreč z nevarnimi snovmi, ki povzročijo požar, eksplozije ali strupene koncentracije. Osredotočili smo se na kemikaliji, ki se uporabljata najpogosteje, to sta klor in utekočinjeni naftni plin. Med scenariji smo izbrali katastrofalni trenutni izpust celotne vsebine in iztekanje snovi iz rezervoarja skozi odprtino. Simulacije izpustov smo izvedli z računalniškim programom Phast in določili vplivna območja. Uporabili smo statistične metode, kot je eksperimentalni načrt, za določanje vplivnost vhodnih parametrov. Na osnovi dobljenih rezultatov statističnih testov smo prepoznali tiste vhodne podatke, ki pomembno vplivajo na vplivna območja in izločili preostale. Z uporabo večkratne linearne ali polinomske regresije smo izdelali matematične modele z najmanjšo napako za napoved velikosti vplivnih območij z uporabo pomembnih parametrov. Nazadnje smo preverili ustreznost modela iz prejšnjega koraka tako, da smo izvedli analizo variance, z uporabo F-testa pa smo ocenili, kolikšen delež variacije vplivnih območij lahko pojasnimo z razvitim modelom.
Rezultati kažejo da je mogoče s statističnimi metodami določiti manjše število najpomembnejših vhodnih parametrov, ki opisujejo znatni delež variacije vplivnih območij, napovedanih z računalniškimi programi, hkrati pa je možno generirati nelinearne regresijske modele za hitro napovedovanje vplivnih območij ob določeni stopnji zaupanja.
Ključne besede: klor, utekočinjeni naftni plin, izpust, analiza variance, večkratna polinomska regresija, eksperimentalni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.12.2016; Ogledov: 1885; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,97 MB) |
4. OCENA TVEGANJA PRI UPORABI KLORA V INDUSTRIJSKIH PROCESIHPolona Amon, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali prisotnost in uporabo klora v industrijskih procesih. Preučili smo, kje in zakaj se klor uporablja, kako ga skladiščijo in prečrpavajo. Osredotočili smo se na ocenjevanje tveganja večjih nesreč ob izpustu klora. Za primer iz literature smo prikazali študijo HAZOP, izračunali pretok izteklega klora, toksičnost in disperzijo. Na podlagi izračunanih vrednosti smo določili razdalje, na katerih klor doseže različne škodljive vrednosti koncentracij. Dobljene rezultate iz literature smo primerjali z vrednostmi, ki smo jih izračunali s programom PHAST. Incidentom smo določili pogostost, individualno in skupinsko tveganje ter indekse tveganja.
V drugem delu smo definirali možne scenarije za slovenski industrijski obrat, v katerem poteka proizvodnja, skladiščenje in transport klora. S programom PHAST smo na podlagi podatkov, dobljenih v obratu, izračunali pretok klora za šest različnih scenarijev in določili razdalje, na katerih klor doseže določene koncentracije, kot so vrednosti ERPG, IDLH in AEGL, ter jih primerjali z vrednostmi, ki so jih dobili v podjetju.
Rezultati ocen tveganja kažejo, da lahko že manjše napake in nepravilnosti pri ravnanju s klorom privedejo do hudih posledic, saj so območja vpliva velika že pri manjših izpustih. Zato mora vsako podjetje, ki se ukvarja z nevarnimi snovmi, izvesti celovito oceno tveganja za zmanjšanje nevarnosti in ustrezno ukrepanje ob izrednih dogodkih.
Ključne besede: klor, izpust, tveganje, posledice, koncentracija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2012; Ogledov: 2782; Prenosov: 385
Celotno besedilo (2,40 MB) |
|
